Avtor: Šport TV
8. 3. 2019, 14.54
Na drugem koncu Večnega mesta je Španec Ramón Rodríguez Verdejo precej v naglici zlagal v potovalni kovček svoje najnujnejše stvari, potem ko je svojo pisarno v Trigorii izpraznil že v četrtek večer. Mudi se mu na letališče in potem v London, kjer ga že čakajo Arsenalovi direktorji ter prijatelj in nekdanji sodelavec Unai Emery.
Sredin poraz v Portu z 1:3 ter posledično izpad iz lige prvakov sta na eni strani pomenila konec obdobja, v katerem sta moštvo Rome vodila športni direktor Monchi ter trener Eusebio Di Francesco, na drugi strani pa sta zapečatila usodo eksperimenta, ki je temeljil na premalo trdnih temeljih in preveč spremenljivkah.
Le 11 mesecev nazaj, ko je Roma čudežno premagala Barcelono v četrtfinalu lige prvakov je bilo videti, kot da je prav ta eksperiment, ki ga je “požegnal” tudi predsednik in lastnik Rome James Palotta, na odlični poti k uresničitvi. Potem pa je prišlo lansko poletje, ki se kaže kot ključno obdobje za nastanek aktualne večplastne Romine krize.
Roma, ki je v lanski ligi prvakov zaslužila približno 100 milijonov evrov, je bila videti finančno močna. Tako močna, da ji ne bi bilo treba prodati nobenega svojega zvezdnika, a Monchi se je odločil drugače. Odločil se je, da bo znova ostal zvest svojim modelom in poslovnim načelom ter da bo prevetril moštvo. Navijači so zmajevali z glavami, komentatorji so se čudili. Monchi pa je trgoval. Prodal je Alisona, Skorupskega in Naingolanna ter zadnji dan prestopnega roka še Strootmana.
Namesto najboljšega vratarja na svetu je pripeljal Robina Olsna – številko ena švedske reprezentance ter po kakovosti tretjega vratarja lanske danske prve lige. Namesto Skorupskega, ki je v mojih očeh vsaj tako kakovosten kot Olsen, je pripeljal Miranteja. Namesto Naingolanna je iz Interja izvlekel Santona ter Zaniola ter 20 milijonov. Namesto Strootmana je prišel Cristante. Ker je bilo treba zamenjati še nekaj neuspešnih nakupov iz prejšnje sezone (Moreno, Defrel, Gonalons), je Monchi postregel še z dvema visoko špekulativnima nakupoma – Kluivert in Čorić. Kot je to že v navadi, je pripeljal še enega relativno znanega izkušenega igralca (kot leto prej Kolarova), in sicer Ivana Marcana. Največja okrepitev pa naj bi bil Argentinec Javier Pastore. Pa seveda N’Zonzi.
Osem mesecev po začetku sezone je jasno, da je Monchijeva Roma moštvo brez karakterja, brez prepoznavne igre, brez kakršne koli igre v obrambi. To je moštvo, ki je sestavljeno iz pretežno preplačanih posameznikov ter nogometašev, ki “mordanekočnekajbodo”. Di Francesco po takšnem prestopnem roku, preprosto ni zmogel še enkrat zlepiti skupaj vseh koščkov. In Monchiju je bilo kmalu jasno, da ga je polomil. Zato je tudi ves čas “držal štango” trenerju ter grozil z odstopom, če odpustijo.
Je bilo dejansko potrebno prodati Salaha poleti 2017? Ne. Lahko mi še tisočkrat zatrdijo, da jih je v prodajo silil finančni fair play. Če ne bi kupili Defrela, Morena, Karsdorpa, ne bi bilo treba prodati Salaha.Je bilo treba prodati Alisona? Ne. Niti slučajno. Njegovih 68 milijonov je Monchi zapravil za Kluiverta, Pastoreja, Olsna, Čorića, Biandaja…
Od vseh špekulativnih nakupov se jih je le peščica izkazala za uspešne. To so Under, Kolarov, (lani) Fazio in Zaniolo. Je to to, zaradi česar Monchi nosi etiketo “guru nogometne tržnice”?
V dveh sezonah je Romi uspelo neverjetno. Sezono 2016/17 je končala pičle 4 točke za Juventusom na drugem mestu. V tisti sezoni je igrala odličen nogomet. Dovolj čvrsta obramba ter z 90! zadetki drugi najboljši napad lige. Ob koncu te sezone bo ta razlika znašala med 30 in 40 točk, moštvo bo oropano vse samozavesti, obrambo bo treba začeti graditi z ničle. Monchiju je v le treh prestopnih rokih uspelo razmontirati moštvo, ki ga je Walter Sabatini gradil šest let, Luianu Spalettiju pa je iz njega uspelo iztisniti vrhunskost
67-letni sivolasi Claudio Ranieri bo v petek popoldan vodil svoj prvi trening v svojem drugem mandatu pri Romi. Prvega je končal februarja 2011, ko je Roma po vodstvu s 3:0 izgubila na Marasiju proti Genoi s 3:4. Ker je Ranieri strasten navijač Rome, bo le do konca sezone deloval kot vršilec dolžnosti glanega trenerja. Nato pa bo zelo verjetno zapustil klub. V tem času je pred njim ena sama velika prošnja vodstva ter tifozov – osvojitev vsaj 4. mesta.
Predsednik Palotta ter njegovi direktorji pa imajo zdaj slabe 4 mesece časa, da dobro razmislijo, komu bodo v prihodnje zaupali sestavo moštva in komu bodo zaupali vodenje moštva. Navijači si želijo Antonia Conteja, prav nič pa ne bi imeli proti, če bi se sestave moštva 19/20 lotil ozdravljeni verižni kadilec Walter Sabatini.
Foto: Šport TV
