Uprava münchenskega Bayerna je minulo sredo uradno potrdila januarja sklenjen ustni dogovor z madridskim Atléticom o poletni selitvi Lucasa Hernándeza v srce Bavarske. Višina odškodnine: 80 milijonov evrov. V dobi inflacije cen prestopov nič neobičajnega. Na prvo žogo morda res, a v primeru tokratnega kupca vsaj doslej povsem neznačilna poteza.
Pa se je zgodilo. Tudi velmožje Bayerna so za okrepitev globoko segli v mošnjiček. 80 milijonov! Za branilca! Bavarski gigant je z osupljivim manevrom vrgel rokavico evropski nogometni vrhuški: za usluge lanskega svetovnega prvaka s francosko izbrano vrsto, Lucasa Hernándeza, je klub, ki je prvo moštvo doslej krepil s skrbno porabo razpoložljivih sredstev, silovito posegel v svet potrošniške vročice. Nov najdražji prestop posameznika v katerikoli nemški klub predstavlja miselni zasuk uprave lokomotive razvoja domačega žogobrca in ne nazadnje Bundeslige.
Šestkratni nemški prvak se do letošnje pomladi v posle z vrtoglavimi zneski na nogometni tržnici ni spuščal, česar ni opustil niti po eksploziji cen. Še več, ohranil je vlogo dobrega družinskega očeta, ki uteleša klišejsko zmes preudarnosti, zadržanosti in potrpežljivosti. »Nikoli ne bi za posameznika odštel 150 ali 200 milijonov, takšna norišnica me preprosto ne zanima. Tega poglavja pri Bayernu ne bomo odpirali,« je poleti 2017 ob Neymarjevi selitvi iz Barcelone v Pariz pod šifro »222 milijonov« zvedavemu novinarju zabrusil prvi mož kluba, Uli Hoeness.
Bayern resda tudi tokrat ni presegel magične meje 100 milijonov in je ostal zelo oddaljen od še bistveno višjih rekordnih zneskov. A FC Hollywood, katerega vodstvena struktura bi na trenutke lahko omejila kapriciozno moraliziranje, je v enem zamahu zamenjal dimenzijo. Tudi mlajše spremljevalke in oboževalci nemške nogometne scene se dobro spomnijo najdražjega prestopa v bavarski klub pred Hernándezovim prihodom. Poleti 2017 je uprava Lyona za Corentina Tolissoja prejela … 41 milijonov. Znesek, ki se je tokrat skoraj podvojil. Še bolj je oči strokovne javnosti zbodlo dejstvo, da je kupec tolikšno vsoto namenil za branilca. Že nekaj tednov prej je Münchenčanom za 35 milijonov zvestobo obljubil Benjamin Pavard … prav tako igralec zadnje vrste.
Povod: neuspeh v Ligi prvakov
Zakaj tak premik? Čemu ovreči dosedanjo držo in zapasti v zapravljanje? Prvi razlog se ponuja sam po sebi: Bayern premore dovolj sredstev. Višina klubskih prihodkov za lansko leto se je približala 630 milijonom evrov, kar ga uvršča na četrto mesto na svetu, zato ni bojazni, da bi padel pod jarem Uefinega finančnega fair-playa. Drugi glavni vzrok? Menjava generacije. Nestanovitna forma v nemškem prvenstvu, še bolj pa ran izpad v ligi vseh lig (v osmini finala) sta vse skupaj še pospešila.
Uprava je hitro spoznala, da bo za nadaljevanje plesa po elitnem parketu potrebna kadrovska prenova. Nekateri nosilci (Robben, Ribéry) se bližajo zaključku karier in težo let občutijo na vse manj poslušnih nogah. Spremembo filozofije je potrdil sklep vodilnih mož kluba: trenutno moštvo ni več zmožno seči na evropski vrh in potrebne so okrepitve.
Podpis petletne pogodbe s Hernándezom simbolizira temeljni kamen nove klubske strategije. »Gre za začetek doslej najpomembnejšega investicijskega programa v zgodovini institucije,« je v začetku marca za najbolj bran nemški športni dnevnik dodal Hoeness. Rdeče-beli se tu ne mislijo ustaviti. Za letošnje poletje pripravljajo sveženj 200 milijonov evrov, s katerimi bodo skušali primamiti še kakšno odmevno okrepitev in zanjo plačati novo rekordno odškodnino. Pod evropskimi velikani naj se zatresejo tla, v njihov prestopni ples je s čvrstim korakom in samozavestno držo vstopil pomemben tekmec, ki se je doslej zadržano sukal v ozadju. Prihaja z dovolj aduti, da konkurenci odvzame nadvse iskano nadarjeno plesalko in z njo zasije v središču parterja. Na kratko: če se poigramo s 16 zlatimi pravili Bayernovega delovanja, Mia san Mia znova postaja Mia San Innovation in Mia San Motor. Bo tudi Mia San Freude in Mia San Fussball? Računajte na Bayern!
Foto: Šport TV