Nekoliko v ozadju poletnega valčka napadalcev (Neymar-Dybala-Icardi-Džeko-Mandžukić-Higuaín ...), a tudi po zaslugi zanimive čezoceanske ponudbe je Mario Balotelli znova poživil dogajanje v prestopnem roku. Tokrat ni izbral kluba z evropskim pedigrejem, ampak je poslušal srce.
Italijanski Ganec je sklenil sodelovanje s povratnikom v domačo nogometno elito. Odločitev za Brescio gre nedvomno povezovati s čustveno platjo. Balotelli je namreč v soseščini lombardskega mesta odraščal, v belo-modrem klubu se mu obeta izdatno število minut za dokazovanje in, kar prav tako ni zanemarljivo, ne skriva želje po vrnitvi v reprezentanco.
V ponedeljek, 12. avgusta, je dopolnil 29 let. Ne da bi prisostvovali osebnemu jubileju, si lahko predstavljamo, da je povabljencem pripravil nepozabno in zapomnljivo zabavo. Ni si sicer omislil ognjemeta v kopalnici ali prijatelja prepričal v skok z vespo v morje. Bolje povedano, še ne vemo … Kar lahko utemeljeno trdimo je, da si je s selitvijo v Brescio podaril novo karierno prelomnico. »Rondinelle« so se spomladi po devetih letih vrnile na prvoligaško raven. Sklenitev sodelovanja z nekdanjim članom Interja, Milana, Manchester Citya in Liverpoola pa na papirju ne vsebuje nobene športne logike. Kopica tudi najbolj uveljavljenih nogometašev se običajno ali na začetku ali šele ob koncu profesionalnih poti preizkuša v domačem okolju. Kot že mnogokrat doslej, je Balotelli tudi tokrat izjema. Glede na njegovo starost se je že štiri ali pet let prej vrnil domov. Posledica neuresničenih sanj in športne poti, ki bi bila lahko bistveno uspešnejša. Ne moremo ji očitati vznemirljivosti in nepredvidljivosti, kopico razočaranj pač.
Ne bo plesal v ritmu Flameng(k)a
Balotelli to poletje ni imel veliko izbire, kar potrjuje v primerjavi s prejšnjimi za polovico nižja višina plače v novem klubu. Ponudb ni bilo na pretek. Še maja je v pogovoru za največjo komercialno francosko TV hišo poudaril, da ga selitev k Brescii ne zanima in da bo z veseljem prisluhnil mamljivejšim ponudbam: »Nekoč bom zaigral za Brescio. V novi sezoni še ne, nekoč pa zagotovo. Tako bom sploh nastopal doma.« Dokaz, da Mario še ni razmišljal o poziranju v dresu Leonesse. V zadnjih treh sezonah pri Nici in Marseillu si navzlic znatnem učinku (41 zadetkov na 76 prvenstvenih tekmah) ni uspel povrniti izgubljene samozavesti. Ni prepričal katerega od evropskih velikanov, da z njim poskusi srečo, niti ni zadovoljil okusa selektorja Roberta Mancinija, ki ga v izbrano vrsto »Azzurrov« ni povabil že skoraj leto. Nekaj kandidatov je vseeno potrkalo na vrata: Fiorentina, ki ima za sabo medlo sezono (16. mesto v domačem prvenstvu) in nepričakovano brazilski Flamengo, katerega uprava je do zadnje minute storila vse za prihod Super Maria v Rio de Janeiro.
Južnoameriški klic ga ni pustil hladnokrvnega, še posebej, ker je imel na mizi finančno bogato ponudbo. Giornale di Brescia, ki je dogajanje podrobno spremljal, je objavil, da je Zicov klub nesojenemu italijanskemu reprezentantu obljubil 5,4 milijona evrov letne plače s premijo 10 milijonov ob podpisu triletne pogodbe. Hočeš nočeš je bajnim pogojem moral prisluhniti. Šlo je za znatno višje številke v primerjavi s tremi milijoni, ki jih bo (vključno z dodatki) na leto prejel pri belo-modrih. Predsednik Massimo Cellino, mož z neomajnim značajem in vladar s trdo roko, predvsem pa »jedec« trenerjev (v dveh desetletjih v klubu jih je zamenjal kar 36!), je za italijanski Sky navrgel, da so dogovor z Balotellijem od sredine julija ovirali ostali dejavniki: “Če bi si Mario želel zgolj dokazovati na igriščih, ne bi imel težav pri iskanju novega kluba. Vidi se, da ga zanima še marsikaj drugega, v nasprotnem primeru bi že bil naš član.” Od nedelje je to tudi uradno, a razsežnosti in pomena te odločitve ne gre podcenjevati.
Zapeljevanje ali zaton
Z ostankom v Evropi, v Brescii, kjer ga navijači pričakujejo kot lokalnega junaka, je Balotelli jasno in glasno sporočil, da še ni opustil dokazovanja na najvišji ravni. Po pisanju Gazzette delo Sport mu je vrnitev na Apeninski polotok v luči prihajajočega evropskega prvenstva neposredno priporočil Roberto Mancini. Povratek v Lombardijo pa je povezan tudi z družino. Znova se bo zbližal z mamo Sylvio in bratom Enockom, ki je pred kratkim podpisal pogodbo z amatersko Pontisolo iz okolice Bergama. Za uspeh bo moral stopiti v čevlje vodje, vzornika na in zunaj igrišč, v vlogo, s katero je imel v preteklosti obilo preglavic in je vse od začetka kariere nikakor ni uspel ponotranjiti. Za prvi nastop po vrnitvi v domače prvenstvo bo konkuriral 25. septembra proti Juventusu (odslužiti mora še poker tekem kazni iz vihrave spomladanske pustolovščine v Marseillu). Novo poglavje v Serie A pa zaznamuje konec posebne ere: Balotelli ni več zanimiv za klube evropskega vrha in bo bržčas prvič v karieri sodeloval v boju za ohranitev prvoligaškega statusa. Za 29-letnika neobičajen scenarij, namreč napadalci pri tej starosti praviloma dokončno dozorijo.
Malce drugačen pogled je pred dnevi na eni najbolj poslušanih lokalnih radijskih postaj (Radio Sportiva) priobčil nekdanji napadalec in veliko ime Brescie, Dario Hubner: “Če obstaja klub, pri katerem bi se lahko vrnil v središče pozornosti in našel izgubljeno samozavest, je to Brescia. Še vedno lahko dela razliko v prvenstvu, ki ga odlično pozna in v katerem bo našel dovolj motiva za dokazovanje. Menim, da precej več kot v tujini.” Balotellijeva odločitev vsebuje tudi odmerek nogometne romantike, ki vsaj v osnovi predpostavlja, da igranje na čustveno noto v trenutku odločitve lahko preseže polnjenje žepov. Super Mario je izbral vročico pred polnimi tribunami stadiona Rigamonti, dva kilometra od kraja, kjer je zasnoval neusahljivo razmerje z nogometno žogo, na dvorišču mompianskega oratorija. Občinstvo v Brescii še ni pozabilo na dni, ko je (med leti 2000 in 2004) svoje zadnje čarovnije svetu predstavil mož z božanskim čopkom (orig. »Il Divin Codino«), Roberto Baggio.
Foto: Šport TV