Avtor: Nejc Mravlja
27. 8. 2019, 14.55
Antoine Griezmann si je prvo tekmo v novi sezoni brez dvoma predstavljal drugače. Pričeti špansko prvenstvo z gostujočim porazom v Bilbau brez izstreljenega naboja in brez odločilne vloge zagotovo ni obetavno. A »Grizou«, kot mu pravijo v Franciji, je v preteklosti že dokazal, da ga tovrstna hipna razočaranja ne vržejo iz tira. Solzav zaključek četrtfinalnega obračuna z Nemčijo julija 2014 na mundialu v Braziliji (poraz 0-1) je le še oddaljen spomin.
Danes 28-letnik je tedaj še brcal za Real Sociedad in se pripravljal na karierno prelomnico, ki jo je uresničil s selitvijo k »Žimničarjem« (orig. Colchoneros) ob reko Manzanares. Atlético Madrid mu je ponudil vse: napredek, evolucijo, dozorevanje, razcvet, učenje in razumevanje. Zahvaljujoč petim uspešnim letom pod okriljem El Chola Simeoneja je nizkorasli čarodej z žogo postal vzor mnogim nadobudnim mladcem doma in na tujem. Nekdaj veliki up se je preobrazil v zrelega človeka, gospoda, ki je, da bi preskočil vse ovire in postal prepričan, da zmore vedno več, postal pripravljen do potankosti izkoristiti pridobljeno nogometno inteligenco, tehnične in kondicijske zmožnosti. Logično in povsem linearno nadaljevanje športne poti je bil prestop v Barcelono, ki je prejšnji mesec zanj odštela 120 milijonov evrov (višina odkupne klavzule).
Pričakovana metamorfoza
Griezmann niti ni imel izbire. V Katalonijo je prišel kot blagovna znamka španskega prvenstva, igralec s težo in dodano vrednostjo, s sijem reprezentančnega svetovnega prvaka, zato je bil takojšnji preblisk pričakovan. S strani rdeče-modre navijaške vojske, soigralcev, klubske uprave, rojakov, Colchoneros, medijev … Konec koncev vseh. Težava? Atléticova nogometna podstat predpostavlja povsem drugačen nogomet kot Barcelonina. Prehod iz prvega k drugemu bi lahko zahteval več časa, ki pa ga Griezmann na svojo žalost nima. Lep primer je Philippe Coutinho, ki je zgolj poldrugo leto po astronomskem 145-milijonskem transferju že posojen v münchenski Bayern. V klubu, ki goji tako visoka pričakovanja kot Barcelona, za zamudnike preprosto ni prostora.
Na papirju se Griezmannova misija zdi enostavna: pomešati se v kolesje katalonskega stroja, ga napraviti še učinkovitejšega in posledično takoj (brez zaustavitve sistema) izpopolniti njegov mehanizem. Resničnost je ob uporabi klišejev in okostenelo-izrabljenih fraz bistveno težje prevesti, Antoine je nogomet »trpljenja« zamenjal za filozofijo »užitka«, čeprav so Madridčani nemalokrat dokazali, da v trpljenju znajo še kako uživati. Vajen vsakdanjega brezmejnega teka, nizanja sprintov v obrambo in prežanju na podaje soigralcev ob prekinitvah, ki jih je nemalo uspešno izvedel sam (velja tudi za reprezentanco), se je praktično »dan potem« znašel v moštvu, zaljubljenem v posest žoge, kratke kombinacije podaj na majhnem prostoru, v zasedbi, ki posledično sloni na igri po tleh.
Kaj prinaša barcelonski Griezmann?
Neuspeh v Bilbau je to nazorno potrdil. Ne zgolj zato, ker je Griezmann spominjal na umirajočo ribo zunaj barcelonskih voda – soigralci se ravno tako niso izkazali –, temveč tudi zaradi dejstva, da je večino tekme preživel izoliran na levem krilu v ekipi, ki je znana po vztrajnem izkoriščanju obeh zunanjih položajev. Francoski reprezentant je posledično več vdrsaval kot preigraval (dva drseča starta, eno uspešno preigravanje) in bolj kot na tleh blestel v zraku (dva dobljena zračna dvoboja, le 70% uspešnost podaj, med soigralci je manj natančno podajal le Luis Suárez). Rezultat? Dovolj nazorno ga je priobčil trener Ernesto Valverde: »Ko je Griezmann blizu ali v tekmečevem kazenskem prostoru, je praviloma učinkovit. Tedaj je sposoben zadevati, ker si zahvaljujoč spretnemu gibanju pridno ustvarja prostor. Da bi to dosegel, mora prevladovati v igri. Od njega želim več vložka in zalaganja za vsebino, kar je najpomembnejše. Dobro se zaveda naših visokih pričakovanj, ki pa za sotrpine niso nič nižja.«
Igra branilcev naslova španske prvoligaške krone se je v zadnjem času resda oddaljila od t. i. tiki-take. Še posebej je odmik viden pod Valverdejevo taktirko. Na baskovsko trenersko mravljo vse od nastopa funkcije (poleti 2017) letijo očitki, da igro preveč podreja odločitvam in izbiram Lionela Messija. Povedano drugače, navijači želijo preveliko odvisnost od magične desetke zamenjati z vrnitvijo k osnovam vizije, ki je od Johana Cruyffa in naslednikov zaznamovala klubsko preteklost in ki je z ekipno gledljivo igro vtrla pot spektaklu.
Nič manj kot pozabo bledega vtisa z uvoda v levji kletki stadiona San Mamés ni pričakovalo zabave željno občinstvo pred nedeljsko otvoritvijo domačega dela sezone. Zbrano množico na stadionu Camp Nou je z zgodnjim golom utišal Nabil Fékir, a je Barça brez Dembéléja, Messija in Suáreza odgovorila s smrtonosnim orožjem. Dva gola in sijajna asistenca za zadetek Artura Vidala so ob vseprisotni vlogi plavolasega umetnika demone tako zanj kot za klub neljube baskovske nezgode potisnili v preteklost. Če se uvodni poraz ne bi zgodil, bi govorili o idiličnem debiju nove Barcelonine sedemnajstice. Griezmann je v kazenskem prostoru deloval odločilno in je izdatno vplival na igro. Odličen obet za prihodnost in zaton zlih govoric o preveliki odvisnosti moštvene vsebine od Messijeve razpoloženosti.
Postal je prvi igralec v novem tisočletju z dvema goloma na domačem debiju. Znal je zapolniti praznino in osvojiti občinstvo. »To je bil zanj pomemben dan,« se je po tekmi pridušal vodja barcelonine stroke. »Ob tako okrnjenem napadu in dejstvu, da se je šele pred kratkim pridružil ekipi, vsi pričakujemo veliko. Odgovoril nam je tehtno, kar je bilo razvidno od uvodnih minut dvoboja. Pohvalil bi predvsem stalne izlete v zvezno vrsto. Dokazal je, da lahko pokrije ogromno prostora.«
Najtežje ga še čaka
»Grizou« vse od sklenitve sodelovanja z Barço igra na karto skromnosti, ker je potrdil med nedeljsko tekmo. Potem, ko so mnogi po prvem krogu nanj oštevajoče kazali s prstom, jim je tokrat odgovoril z bleščečo predstavo. »Iz dneva v dan se trudim za čim prejšnjo uspešno prilagoditev novi sredini. Pri tem mi ogromno pomagajo soigralci in trener. Po porazu proti Athletic Clubu se je name zgrnil plaz kritik. Danes sem poskusil popraviti napake.« V nadaljevanju je izpostavil drugi gol, pri katerem se ni pozabil zahvaliti kapetanu. »Na treningu budno spremljam Lea in ga skušam posnemati.«
Premišljena politična korektnost pred mikrofoni in učinkovitost na igriščih nudita vse pogoje za spodoben začetek naporne in dolgotrajne poti. 28-letnik iz Mâcona se dobro zaveda, da prostora za napake ne bo (veliko) in da ga najtežje še čaka. V minulem koncu tedna je spomnil na razkošen šopek vrlin, a bo tovrstne predstave moral ponavljati tudi ob prisotnosti obstoječih in uveljavljenih vodij Barceloninega napada. Uspeti v prilagoditvi na zanj nove zakonitosti v moštvu, vztrajno iskanje praznega prostora in ohranitev učinkovitosti ob boku predvsem petkratnega dobitnika Zlate žoge ne bo mačji kašelj, kar lahko potrdi Coutinho. Griezmannov talent nikdar ni bil vprašljiv, eden ključnih gradnikov lanske uspešne reprezentančne epopeje v Rusiji pa obenem poseduje še dva ključna aduta: uteleša bojevit značaj in neizmerno željo po uspehu. »Izboljšati moram še veliko podrobnosti.« Veliko je tudi razlogov za našo vznesenost ob nadaljnjem spremljanju njegovega novega kariernega poglavja.
Foto: Šport TV
