Avtor: Blaž Magdič
12. 10. 2019, 10.16
Gre za zgodovinski mejnik, primerljiv z največjimi dosežki v zgodovini človeštva.
Mednarodna atletska zveza je sicer že pred današnjim zgodovinskim tekom na območju dunajskega Praterja napovedala, da dosežka ne bo priznala za uradni svetovni rekord v maratonu.
Kipchoge po doseženem mejniku ni kazal prav nobenih znakov utrujenosti. Na prvo vprašanje je odgovoril, da se počuti dobro.
Časomer na koncu je pokazal čas, zgodovinski mejnik, s katerim je Kipchoge dokazal, da lahko človek preteče razdaljo 42 kilometrov in 195 metrov v eni uri, 59 minutah, 40 sekundah in dveh stotinkah.
To je bil njegov drugi poskus prebiti magično mejo dveh ur. Pred dvema letoma mu je na dirkališču formule ena v Monzi zmanjkalo 25 sekund. Tedaj dosežek ni obveljal kot svetovni rekord v maratonu, saj so se narekovalci ritma izmenjavali. Enako velja tudi za tek na Dunaju, a se je kljub temu, da dosežek ne bo imel rekordne nalepke, Kenijec vseeno vpisal v zgodovino.
Še pred današnjim naskokom na magično mejo je Kenijec svoje iskanje zmogljivosti človeškega telesa primerjal s pristankom prvega človeka na Luni. V javnosti pa so se postavljale tudi primerjave z osvajanjem Everesta, ko sta 29. maja 1953 novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na najvišjo goro sveta.
Današnji dosežek ima seveda nekaj posebnosti, zaradi katere ne bo obveljal tudi za uradno priznano svetovno maratonsko rekordno znamko. Najprej ni šlo za uradno tekmo, uradni maraton, proga je bila posebej postavljena in prilagojena s štirikilometrskim povsem ravninskim odsekom ter načrtovana z minimalnim naklonom.
Projekt INEOS 1:59 je imel izjemno sponzorsko podporo družb Ineos, za katerim je britanski milijarder Jim Ratcliffe, in ameriške multinacionalke Nike.
Podvig Kenijca se je začel v Praterju natanko ob 8.15. Ritem postavljavcu mejnika je narekovalo 41 “zajcev”, vrhunskih dolgo in srednjeprogašev, ki so se načrtno izmenjavali.
Ves čas je bila ob njem sedmerica postavljena v posebni formaciji, tekač pa je imel pri tem tudi pomoč, ne le pri postavljanju ritma, saj je bil ves čas zaščiten pred morebitnim vetrom. Tekli so v 9,6 kilometre dolgem krogu.
Vremenske razmere so bile idealne za Kipchogejev tek, narekovalci ritma so odlično opravili svojo nalogo, dodatno spodbudo pa so Kenijcu dali tudi gledalci ob progi, ki so z navdušenjem spremljali zgodovinski tek.
Zadnjih 500 metrov so se narekovalci ritma umaknili in je Kipchoge tekel sam ter v cilj pritekel skoraj 20 sekund pod dvournim mejnikom.
Kipchoge sicer drži tudi uradno rekordno svetovno znamko, 16. septembra 2018 je ravninski berlinski maraton pretekel s časom 2:01:39.
Štiriintridesetletni kenijski šampion je v Riu de Janeiru leta 2016 postal olimpijski prvak v maratonu.
“Sem prvi človek. Želim navdihniti veliko ljudi, da kot ljudje nismo omejeni z ničemer,” je o svojem dosežku razmišljal Kipchoge.
“Ta svet lahko naredimo za lep in miren svet. Moja žena in trije otroci, vesel sem, da so prišli in bili priča zgodovini,” Kipchoge ni bil prav nič utrujen, ko je le nekaj minut po uspehu dajal medijsko izjavo.
