Avtor: Nejc Mravlja
30. 10. 2019, 09.50
Thiago Motta že v 18-letni karieri profesionalnega nogometaša ni veljal za mimobežno silo in obstranskega spremljevalca dogajanja. Ko ga je predsednik Genoe Enrico Preziosi v začetku prejšnjega tedna poklical in mu ponudil mesto naslednika Aurelia Andreazzolija, ni potreboval veliko časa za razmislek. “Zadostoval je iskren pogled v oči. Zelo dobro se poznava. Želel si je moje vključenosti v delo prvega moštva, jaz prav tako,” je v sredo razložil na nastopni novinarski konferenci.
Med septembrom 2008 in majem 2009 je Motta v svoji igralski epizodi v srcu Ligurije pustil le lepe spomine. Od navijačev do uprave in zaposlenih v klubu … vsi so cenili njegov človeški pristop in neomajnost njegovega značaja. Dobro desetletje pozneje so deležniki znova sedli za skupno mizo in se po pričakovanjih hitro sporazumeli. Predsednik Preziosi (ki v mnogočem spominja na s strani Marlona Branda izvrstno upodobljenega Vita Corleoneja iz filma Boter) se šarmu 37-letnika, ki v osnovi premore vse potrebne odlike za potencialno uspešnega trenerja, preprosto ni mogel upreti. Nekdanjega italijanskega reprezentanta je prepričal s ponudbo, ki je dotični ni mogel zavrniti.
Najprej psihologija …
Že zametek Mottove prve trenerske zaposlitve na najvišji ravni se zdi mamljiv. Nasmeškom ob potrditvi sklenitve sodelovanja pa bo kmalu potrebno dodati prepričljivo vsebino in v razglašeni zasedbi vzpostaviti red. Da bi ekipi dodal barve, se je odločil najprej poseči v psihološko pripravo. “Iz zagonetnega položaja se bomo izvlekli le s trdim delom. Igralcem sem zabičal, kar mi je ležalo na duši: ta dres je potrebno častiti iz ure v uro, iz dneva v dan. Zagotavljam vam, da sem na drugi strani uzrl mnoge žareče oči, ki so me prepričale v njihovo željo po izboljšanju in napredku.”
Povrniti samozavest s krhostjo zaznamovani zasedbi je vsekakor osnovno vodilo nekdanjega strokovnega vodje mladinske ekipe Paris Saint-Germaina. Kako vzpostaviti hierarhijo v slačilnici, se je učil od največjih. Naj omenim le dva: od Mourinha pri Interju, od Ancelottija pri PSG. Navdiha mu posledično ne manjka. “Carlo Ancelotti o nogometu ve vse in je v garderobi vedno imel zadnjo besedo. Kot tak je zame edinstven,” je poudaril novembra lani v odmevnem pogovoru za Gazzetto dello Sport. “Mourinho se vselej trudi ohraniti dirigentsko palico glavnega usmerjevalca igralskega ansambla. To je najpomembnejša lastnost, tudi ladja brez dobrega kapitana ne more uspešno pluti,” je maja 2014 zaupal Rémiju Dupréju, novinarju francoskega Le Monda.
Pred krstno preizkušnjo v novi vlogi, sobotnim dvobojem z Brescio, je od rdeče-modrih bojevnikov pričakoval lakoto po uspehu in prelom z medlim vstopom v prvenstvo. Računal je na izkušena aduta: Cristiana Zapato in Gorana Pandeva. V prihodnje se jima bo pridružil še trenutno poškodovani poveljnik obrambe Domenico Criscito.
Nato taktika …
V ligi, kjer taktika in praviloma šahovska prebrisanost strokovnjakov vladata vsebini, so mnogi nestrpno pričakovali Mottovo prvo začetno enajsterico. V dneh pred srečanjem z Brescio so se v medijih pojavljale številke: 2, 7 in še enkrat 2. Shema, ki jo je rojeni Brazilec že razložil v intervjuju za najbolj bran italijanski športni časnik. “Ko govorim o sistemu 1-2-7-2, želim odvrniti pozornost od številk. Tudi s petimi branilci lahko igraš napadalno.”
Motta se dobro zaveda, da v sodobni nogometni igri posest žoge presega pomen shem in vlog, zato je izbral zapeljivo in gledljivo vsebino. Tudi tu se lahko opre na bogat igralski opus, kilometrino je ne nazadnje nabiral tudi pod mentorstvom Gian Piera Gasperinija, uganili ste, v Genoi.
“Želim si, da bi igrali napadalno. Moštvo, ki tekmecu vsili svojo igro z visokim pritiskom in se strnjeno premika z in brez žoge, vidim kot ideal. Najpomembnejše je, da se z razdalje vidi tvoja ideja in njena upodobitev. V nogometu je tisto, kar je navidez najlažje, v bistvu najtežje: nadzor žoge, podaje, iskanje praznega prostora. Ne maram številk, povezanih s shemami,” je dodal v lanskem intervjuju za “Gazzetto”.
Tisto, kar zanj šteje in velja dvojno, je “nenehno gibanje”. Dogmatičnost in zvestoba enemu togemu sistemu ga ne zanimata. V minuli sezoni je “perpetuum mobile” s pariškimi mladinci preizkušal v shemi 1-3-4-3, ki je v zadnjih letih postala ustaljena praksa v mlajših kategorijah kluba iz francoske prestolnice. Nekajkrat (proti na papirju šibkejšim nasprotnikom) je izbral postavitev 1-4-2-3-1. Napovedi italijanskih medijev in strokovne javnosti so se v soboto uresničile. Andreazzolijevo 1-3-5-2 je v osnovi zamenjal za 1-3-4-3, a je v resnici le nekoliko izpopolnil idejo predhodnika.
Anatomija a la Motta
Obračun z Brescio je pričel z novo razdelitvijo kart. Iz enajsterice je umaknil na papirju prvega napadalnega aduta Christiana Kouaméja in ga zamenjal z nemškim Turkom Sinanom Gümüşem. S 25-letnim poletnim prišlekom je želel pridobiti izkušnje in obrambno čvrstost, že sama po sebi nujna atributa za debitantski uspeh. Začelo se ni najbolje. Negotov prvi polčas je z osupljivim zadetkom iz prostega strela zaznamoval nasprotnikov vezist Tonali. Motta je hitro spoznal, da se “omaka ni prijela” in je po odmoru v igro poslal golobradega Kevina Agudela, kolumbijskega vezista, ki do sobotnega krsta v prvenstvu sploh še ni nastopil. Nepričakovan manever se je obrestoval po dobri uri igre. Kouaméjev vrstnik je izkoristil imenitno podajo Andree Pinamontija in z levico vehementno okronal svoj prvoligaški debi. V drugem polčasu je trener renoviral napad in v igro namesto Gümüşa in Lukasa Leragerja poslal Pandeva in Kouaméja. Nova “plesalca” sta vsebino oplemenitila z širitvijo igre v napadu in ekipi pripomogla k prevladi na sredini, kar se je izkazalo za ključno sestavino preobrata. Posledica: 65% posest, 15 strelov in veličasten učinek generala Lasseja Schöneja (Danec je tekmo sklenil z 92% natančnostjo podaj, dvema streloma in 100% uspešnostjo preigravanj in vdrsavanj).
Nagrada je kmalu prišla. Volej Kouaméja je dvignil občinstvo, ki ga je nekaj minut zatem po podaji reprezentanta Slonokoščene obale s strelom v desni zgornji kot tekmečevih vrat razveselil še Pandev. Prvič v 90-letni zgodovini elitnega italijanskega “calcia” so na eni tekmi za eno moštvo zadeli vsi trije rezervisti. Za Motto sanjski razplet na premieri pa glavnega protagonista sobotnega večera ni pretirano vznemiril. “Odločilne menjave? Pustile so zanimiv vtis, a to zame ni najpomembnejše. Navdušili so me vsi: od sodelavcev do igralcev. Videl sem srčnost, tudi v težavnih obdobjih smo zdržali, kar me navdaja z velikim optimizmom.” Genoa se je po devetem krogu vsaj začasno znašla zunaj rdečega območja. Drugo Mottovo obdobje med Grifoni bi se težko pričelo bolje.
In za konec … podpora vseh
Za trajen uspeh bo potreboval tudi močno oporo zunaj igrišč. V začetku leta je pričel šolanje za najvišjo trenersko licenco (Masters Uefa Pro) na sedežu krovne nogometne zveze v Covercianu. Med čakanjem na “zagovor diplome” pa ne bo potreboval dodatnega mentorja, ki bi med tekmami sedel ob njem in mu omogočal dajanje napotkov igralcem. Uprava Genoe je za njegovega prvega sodelavca premeteno izbrala Roberta Murgito, nekdanjega trenerja kadetske ekipe in moža, ki je to vlogo že opravljal v dobi Ivana Jurića.
Na najpomembnejši vodstveni funkciji v klubu bo na preizkušnji predvsem potrpežljivost. Beseda, ki se na delovni mizi (še manj pa v glavi) Enrica Preziosija doslej ni znašla. 71-letnik, ki še vedno neuspešno vztrajno išče potencialnega kupca za klub in je v navzkrižnem odnosu z navijači, kar se je razvilo celo do te mere, da si domačih tekem sploh ne ogleduje s častne tribune, je v 16 sezonah na čelu “Grifonov” odpustil kar 17 trenerjev … Vsi prvi koraki Thiaga Motte na mestu vodje stroke zagotovo ne bodo strumni, še posebej, ker je prevzel “ranjeno” in z dvomi prepojeno moštvo. Potreboval bo čas. Zaradi posebne vezi s predsednikom se bo slednji semtertja preprosto moral ugrizniti v jezik.
Kaj pa navijači? Po prvih odzivih nestrpno pričakujejo nadaljevanje. Vrnitev nekdanjega vezista jih je osrečila. “Želimo mu, da bi vsaj polovično tako uspešno in ponosno zastopal naše barve, kot jih je v času nastopanja za sveti dres Genoe,” so na dan Mottove predstavitve zapisali najzvestejši podporniki z “Gradinate Nord”. Na znameniti sever stadiona Luigi Ferraris so zaradi nasprotovanja trenutnemu predsedniku v soboto proti Brescii vstopili šele po desetih minutah.
V primežu zahtevnega okolja se je s pomembno zmago pričelo novo obdobje za klub, ki vse od Gasperinijevega obdobja čaka na vrnitev v širši vrh domače prvoligaške konkurence. Zanimiv zametek zapeljive zgodbe bo brazilski Italijan skušal pridno nadgrajevati. Urnik do konca novembra pa bo poln pasti, izzivov in lahkomiselnosti ne bo dopuščal. Danes Juventus, v nedeljo Udinese, prihodnji teden Napoli, nato še SPAL in Torino … Dobrodošel nazaj, Thiago Motta!
Foto: Šport TV
