Avtor: Nejc Mravlja
21. 11. 2019, 11.18
»Smo dežela klovnov … Naj živi Španija!« Sporočilo, ki ga ne gre prezreti. Še posebej, ker ga je na priljubljenem socialnem omrežju »čivknil« nekdanji kapetan La Furie Roje. Iker Casillas je iz Porta, kjer po težavah s srcem od začetka meseca znova vadi z »Zmaji«, izrazil nezadovoljstvo ob odločitvi selektorja Roberta Morena, da zapusti svoje delovno mesto.
Izbira 42-letnika je povezana z nastalim neudobjem razmerja med ključnimi odločevalci v trenutni vodstveni strukturi. Moreno je želel nadaljevati uspešno zastavljeno zgodbo, a je pri tem trčil v oviro, Luis Enrique po tragični smrti hčerke Xane ni skrival ambicij po vnovičnem prevzemu funkcije, predsednik Rubiales pa je Enriqueju, če bi si slednji to želel, obljubil vrnitev. Trije možje, a škarje in platno je držal (in drži) le en par rok.
Nasledstvo Villarja in Lopeteguijeva glava
Dvojni osvajalec evropske krone in svetovni prvak Casillas povsem legitimno verjame v povratek vse bolj suverene Španije v vrh mednarodne konkurence. »San Iker« ima nedvomno prav. Po jedkem porazu v osmini finala Eura 2016 v Saint-Denisu proti Italiji (0-2) se je za »La Rojo« pričelo obdobje rasti, ki jo je pričelo omejevati imenovanje novega predsednika zveze, 17. maja 2018, ko je položaj zapustil Ángela María Villar.
Manj kot mesec po prevzemu najvišjega delovnega mesta v domači krovni federaciji, je Rubiales povlekel prvo dramatično potezo. Potem, ko je izvedel, da je Julen Lopetegui privolil v sodelovanje z madridskim Realom le 48 ur pred pričetkom prve preizkušnje proti Portugalski na mundialu v Rusiji, je predsednik stopil na letalo Moskva-Madrid in hladnokrvno, meni nič tebi nič, odpustil selektorja.
»Julena občudujem, ker gre za strokovnjaka najvišje kakovosti. To je otežilo našo odločitev. Zmagovanje je pomembno, a si je še bolj važno naliti čistega vina in upoštevati, kako stvari dejansko stojijo. To, da se odločitve sprejemajo pet minut pred uradno objavo, se ne sme dogajati. Po tem, kar smo prebrali v medijih, smo se preprosto morali odzvati. To je zdaj za nami in ne glede na to, kaj se bo zgodilo, se zavedam, da bom deležen kritik.«
Rubiales se je kmalu vrnil v Rusijo, si od blizu ogledal izpad Španije v osmini finala proti gostiteljici (1-1, 3-4 po enajstmetrovkah) in spremljal prve izjave igralcev po slovesu od tekmovanja. »Ta odločitev je zmotila priprave, prišla je ob napačnem trenutku,« je po odločilni tekmi hitel razlagati Saúl Ñiguez. »Lopetegui si je zaslužil skleniti dveletni cikel.«
»Enriqueju so bila vrata vselej odprta«
V tistem trenutku se je vedelo, da bo upravičenost Rubialesovega »carskega reza« prepredla tesna mreža dvoma. Bi Španija z Lopeteguijem na prvenstvu prišla dlje od osmine finala? Težko se je znebiti občutka, da omenjeno vprašanje še poldrugo leto po zaključku lanskega svetovnega vrha ne bi povezovalo trikotnika Rubiales-Moreno-Enrique le osem mesecev pred novim reprezentančnim gala dogodkom, prihajajočim evropskim prvenstvom.
Nekdanji predsednik sindikata španskih nogometašev (AFE) se je zato znova odločil poseči po zanj značilnem manevru. »V ponedeljek (na dan zadnje tekme kvalifikacij za Euro 2020 proti Romuniji) sem prejel Morenovo sporočilo. Navajam: “Želim se sestati z vami in ne škodovati vrnitvi Luisa Enriqueja.” Odkrito nam je torej priznal, da nas zapušča.«
Navzlic Rubialesovi prepričljivosti je manjkal potreben kos sestavljanke: Moreno na torkovi novinarski konferenci ni bil prisoten. Glede na to, da sta selektorja v nadaljevanju dopoldneva na sestanku s predsednikom zastopala odvetnika, se je Katalonec zavedel gotovosti Enriquejeve vrnitve že na zadnji oktobrski dan, ko se je José Francisco Molina, športni direktor španskih reprezentanc, z nekdanjim trenerjem Barcelone sestal v Zaragozi, kjer sta se moža dogovorila o pogojih sodelovanja.
»Odgovornost za projekt nosi Luis Enrique. Izbrali smo ga s sodelavci. Obljubili smo mu, da vrata zanj(e) ostajajo odprta in ima polna pooblastila do svetovnega prvenstva v Katarju.« Povedano drugače, Rubiales je sledil logiki in »politično korektno« ni želel razdreti predhodnega dogovora.
Barvitost čustev
Predsednik je z zaupnico Enriqueju do leta 2022 ugriznil v kislo jabolko in sprejel tveganje, da bi Euro 2020 služil le za predjed in prehoden korak morebitne nove eksplozije rasti v Katarju. Še enkrat … mar ni Rubiales tudi tokrat namesto glave preveč poslušal srce?
Odgovor na zadnje vprašanje njegovega torkovega nastopa pred mediji nikakor ni enostaven. Prvi človek španske nogometne zveze ga je podal zelo neposredno, kot da ne bi imel za sabo izkušnje, v kateri je v slabem poldrugem letu zamenjal kar štiri selektorje. »Ko smo ponudili mandat Enriqueju, se nismo zavedali, kaj se bo zgodilo z malo Xano,« je sklenil z ostrim tonom. »Ne vem, če se je kaj podobnega v preteklosti že pripetilo, ampak s tem se moramo soočiti in to uspešno rešiti.«
Včeraj se je s kratko izjavo, v kateri v podtonu ni mogel skriti razočaranja, odzval tudi Moreno. »Zagotavljam vam, da se ne bom mešal v spiralo očitkov in odgovornosti. V tem ne vidim nobenega smisla. Imam povsem mirno vest. Zavedam se, da ne morem ugajati vsem. Spoštujem vsa mnenja. Vedno sem poudarjal, da sem mož beseda in da ne želim ovirati vrnitve Luisa Enriqueja. To sem tudi storil. Selektorju želim vse najboljše. Njegovi uspehi bodo naši uspehi.« Bo Španija tokrat končno napredovala v miru in spokoju?
Foto: Šport TV
