Rimski derbi v svoji 152. prvenstveni izvedbi prinaša mnogo več kot le spopad za mestni prestiž in bahaške pravice. Lazio bi z zmago ostal v boju za scudetto (Laziali to besedo šepetajo, v garderobi pa je menda prepovedana) ter svoj naskok pred petim mestom (z odigrano tekmo manj) povečal na deset točk. Štiri mesece pred koncem prvenstva bi se zdela prihodnja liga prvakov z lahkoto dosegljiva. Roma bi ob zmagi na četrtem mestu ohranila prednost vsaj treh točk pred Atalanto in skoraj prepolovila zaostanek za Laziem ter ga na nek način znova povlekla v precej manj mirne vode.
Če se opremo na dejstva, lahko etiketo favorita – kljub temu, da bo v vlogi gosta – nadenemo sinjemodrim. V tej sezoni so proti italijanskim klubom v Serie A, superpokalu in pokalu izgubili le tri tekme. Proti SPAL-u in Interju septembra lani ter proti Napoliju v torek. Vmes pa v teh tekmovanjih še trije remiji in 16 zmag. Tudi dve proti Juventusu.
Roma je v tem istem obdobju v Serie A in pokalu izgubila ter remizirala po petkrat, zmagala pa 12-krat. Na prvi pogled razlika sicer ni gromozanska, a pri zmagovanju med Romo in Laziem obstaja ena ključna razlika. Lazio je šest od svojih 14 prvenstvenih zmag dosegel proti moštvom iz zgornjega dela lestvice, Roma pa od svojih enajstih le dve (Verona in Milan).
Ta podatek kaže na to, da Roma – tako kot že v prejšnji sezoni – tudi v tej preprosto ni dovolj kakovostna, da bi lahko bila kontinuirano konkurenčna trenutno najboljšim moštvom italijanskega kampionata.
Kljub temu, da je Lazio v torek izgubil četrtfinalni pokalni obračun v Neaplju in izpadel iz tekmovanja, so lahko Simone Inzaghi in njegovi nogometaši pred derbijem della capitale povsem mirni. Čvrsta obramba (druga najboljša za Interjevo), predvsem pa natančna in učinkovita napadalna igra, katere najmočnejše orožje je protinapad, sta temelja za visoko stopnjo samozavesti. Navijači bodo tudi tokrat stavili na kvartet Immobile, SMS, Corea, Alberto.
In medtem ko bo Inzaghi enajsterico za ta spopad izbral glede na taktiko in trenutno formo, Paulo Fonseca tega privilegija že nekaj časa nima. Pravzaprav skoraj celo sezono, če sem natančen. Zadnje ime na dolgem seznamu poškodovanih – nenehno je na njem med pet in deset nogometašev – je Amadou Diawara, čigar meniskus je počil (znova) v sredo ob pokalnem porazu in izpadu (1:3) v Torinu. Glede na to, da je bil v zadnjih dveh mesecih reprezentant Gvineje z naskokom najboljši Romin zadnji vezist, bo njegovo odsotnost težko nadomestiti. Tako kot Zaniolovo in Perotijevo.
Portugalski strateg Rome, ki je pred tednom dni prvič v tej sezoni priznal, da je zaradi številnih in nenehnih težkih poškodb resno zaskrbljen, doslej ni taral, pač pa je v tistih, ki jih ima na voljo, iskal dodatno energijo, mentalno moč in jih po potrebi premeščal na neobičajna igralna mesta. Tudi taktiko in postavitev je bil v tej sezoni že večkrat prisiljen prilagajati razpoložljivim igralcem v moštvu.
Proti Laziu, ki bo lovil 12. zaporedno prvenstveno zmago, bo tako znova na preizkušnji Fonsecova taktična izpopolnjenost. Zaveda se, da bo brez tveganja težko premagal orle, hkrati pa bo vendarle moral poskrbeti, da obramba ne bo preveč izpostavljena in da ga tekmec ne bo ogrožal s protinapadi. Bi lahko Smallingu in Manciniju v zadnjo vrsto dodal še koga? Kako bo Ünderja in Kluiverta pripravil do vzorne igre v obrambi? Bo Pellegrini zmogel Džeku dostavljati uporabne žoge ter hkrati pomagati pri limitiranju Lazievih vezistov?
Pred Romo je vsekakor eden najzahtevnejših izzivov v tej sezoni. Zadnji dve njeni tekmi proti Juventusu sta dokazali, da rumeno-rdeči ta hip niso konkurenčni serijskim prvakom in trenutno vodilni zasedbi kampionata. Ali lahko potemtakem tekmujejo z moštvom, ki je ta isti Juventus pred približno mesecem dni premagal kar dvakrat? Edini logičen odgovor bi bil negativen. A Roma in njeni tifozi se tolažijo, da nogomet (na srečo) ni eksaktna znanost.
Serie A, Derby della Capitale, Roma – Lazio, nedelja ob 17.55 na Š1.
Foto: Šport TV