Športniki invalidi začenjajo svoj največji športni praznik. Danes ponoči po slovenskem času se bodo s slavnostnim odprtjem začele igre v Riu, kjer se bodo športniki invalidi z vsega sveta do 18. septembra borili za paraolimpijske medalje.
Zgodovina paraolimpijskega gibanja sega v leta po drugi svetovni vojni. V britanskem mestu Stoke Mandeville so leta 1948 pripravili prvo tekmovanje invalidnih športnikov. Tega zgodovinskega mejnika so se spomnili tudi pred letošnjimi igrami v Riu, saj je ena od bakel s paraolimpijskim ognjem simbolično začela pot tudi v tem mestu.
Po letu 1960 in igrah v Rimu se je športno gibanje invalidov vse bolj širilo. Na vsakih naslednjih igrah je bilo več udeležencev in več različnih športnih panog. Po Rimu so sledile še igre v Tokiu 1964, Tel Avivu 1968, Heidelbergu 1972, Torontu 1976 in Arnhemu 1980 ter v Stoke Mandevillu in New Yorku 1984. Naslednji pomembni mejnik za IPC (mednarodni paraolimpijski komite), ki je kot krovna športna organizacija za športnike invalide enakovreden Moku pri olimpijskem gibanju, je bilo leto 1988.
Tega leta so bile igre v južnokorejskem Seulu, prvič so jih priredili na istih tekmovališčih, kjer so pred tem potekala olimpijska tekmovanja. Od Seula 1988 je postalo samoumevno, da vsak kandidat za olimpijske igre predstavi tudi kandidaturo za paraolimpijske – brez slednje ne bi mogel biti izbran za olimpijskega prireditelja.
V novejši zgodovini paraolimpijskih iger so tako prizorišča ista kot pri OI – Barcelona 1992, Atlanta 1996, Sydney 2000, Atene 2004, Peking 2008 in London 2012. Na vseh teh igrah so uspešno nastopili tudi slovenski športniki pod zastavo samostojne države, potem ko so bili pred tem že uspešni tudi v nekdanji skupni jugoslovanski reprezentanci.
Prihajajoče igre v Riu naj bi bile nekaj posebnega, kot obljubljajo prireditelji in krovni komite IPC. Na sporedu bosta dve novi športni panogi, triatlon in parakajakaštvo. To pomeni, da je skupno zdaj na paraolimpijskem urniku 22 športov, v različnih kategorijah pa bodo razdelili 528 kompletov medalj.
Prvič se bodo športniki invalidi zbrali v Južni Ameriki, v primerjavi z Londonom 2012 bo njihovo število večje. V zadnjem hipu sicer še lahko pride do kakšne spremembe pri številu držav udeleženk in pri številu športnikov – tudi zaradi nedavne izključitve vseh ruskih paraolimpijcev zaradi ruskega dopinškega škandala iz Sočija 2014 -, a za zdaj velja, da je držav udeleženk 162, športnikov pa 4350. To tudi pomeni, da se je v 20 letih po Atlanti 1996 število aktivnih udeležencev povečalo za dvakrat. Prvič v zgodovini pa bo nastopila tudi ekipa paraolimpijcev beguncev in iskalcev azila, podobno, kot je bilo na OI pred enim mesecem.
Letošnje igre v Riu bodo tudi medijsko zelo odmevne. IPC pričakuje, da bo skupni doseg gledalcev kar štiri milijarde po vsem svetu (v Sloveniji bo paraolimpijsko dogajanje spremljala nacionalna televizija), sicer pa je skupno za igre akreditiranih več kot 1800 novinarjev z vsega sveta.
V Riu so poskrbeli še za nekaj novosti: prvič bodo medalje prepoznavne tudi za slepe in slabovidne, saj so vanje vgradili tudi različno število kovinskih kroglic. Tako bodo, poleg tega, da imajo napise v Braillovi pisavi ob robu, medalje različnega leska slepi lahko prepoznali tudi tako, da bodo oddajale različne zvoke glede na število kroglic v njih.
Udeležence iger v Riu bo naslednja dva tedna spremljal tudi Tom, ki pa bo vsaj za Slovence ali ljubitelje košarke precej domača pojava. Gre za paraolimpijsko maskoto, ki z bujno rastlinsko frizuro močno spominja na Lipka, maskoto košarkarskega prvenstva leta 2013 v Sloveniji. Brazilci pravijo, da njihov Tom simbolično predstavlja rastlinstvo v brazilskih pragozdovih, izražal pa naj bi veselje, igro, ljubezen do športa, življenja v naravi in učenja, vse udeležence iger pa maskota poziva k odločnosti pri doseganju ciljev.
Foto: Sportida.com