Blaž Janc, ki si s 27. goli deli vodilno mesto med strelci lige SEHA z Rusom Timurjem Dibirovim (Vardar), je ta hip eden najbolj vročih mladih rokometašev na stari celini. Ne obremenjuje se s prihodnostjo, čeprav je jasno, da ga ni evropskega velikana, ki si ga ne bi želel v svojih vrstah. Sam poudarja, da bi najraje do konca športne poti nosil dres Celja Pivovarne Laško.
Do olimpijskih iger ste bili le desno krilo Celja Pivovarne Laško, zdaj veljate za enega najbolj nadarjenih rokometašev na zemeljski obli. Je danes za vas kaj drugače, kot je bilo pred potjo v Rio?
“Kar zadeva olimpijske igre bi rekel, da je ostal nepozaben spomin na Rio. Zelo sem ponosen, da sem bil del te reprezentance in to pri 19 letih. A obrnili smo nov list, pred nami je nova sezona, priložnosti za dokazovanje pa zelo veliko. So nas pa igre resnično izčrpale, igral sem vse tekme po 60 minut. Motivacije v klubu ne manjka, gre za Celje Pivovarno Laško, klub je praznoval 70 let. Ponosen sem, da sem del tega in sedaj s polno paro nadaljujem tam, kjer sem končal. Za nami so štiri tekme regionalne lige SEHA, čakamo začetek Lige prvakov.“
Klub vam je poleg družine, stal ob strani na poti do enega najbolj prepoznavnih mladih rokometašev med evropsko elito. Stroka vas je pravilno usmerila, ko ste kot mladenič prestopili prag Zlatoroga. Kako se počutite kot mladenič s tolikšno odgovornostjo?
“Klub me je izstrelil na trenutno raven. Celju Pivovarni Laško se lahko zahvalim, da so mi omogočili možnost napredovanja. Če mi Branko Tamše ne bi ponudil priložnosti za dokazovanje, bi danes težko bil tu, kjer sem. Ena velika zahvala gre njemu, po drugi strani pa moštvu, saj brez njih ne bi igral, kot ta hip igram. Ključno je, da je glava na pravem mestu. Ponosen sem nase, a se zavedam, da sem šele na začetku športne poti.“
Odraščali ste na vasi, se postopoma prebijali med najboljše. Bi bili danes še boljši, če bi prve rokometne korake naredili v Celju?
“Jaz sem srečen, da sem odraščal v družini, kjer je delo cenjeno. Na prvem mestu je bila vedno šola, potem delo doma in še rokomet. Naučil sem se trdo delati in po drugi strani dobro razporejati čas. Ni bilo vedno lahko, a danes vidim, da se je izplačalo.“
Koliko zaslug za to ima kapetan Luka Žvižej? Na gostovanjih si namreč delita sobo.
“Ogromno. Že na prvem treningu me je vzel pod svoje okrilje. Vsekakor je nekaj posebnega, da si v sobi s kapetanom. Vselej mi je svetoval, ob njem sem postal bolj sproščen. Tudi danes mi pomaga z nasveti, nenazadnje je on tisti, ki je z Barcelono osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Eno je teorija, drugo pa praksa in Luka ima ogromno prakse za sabo.“
Praktično ne mine intervju, ko vas novinarji vprašajo o vaši prihodnosti. Kje se vidite, vseskozi poudarjate, da v enem petih najmočnejših klubov v rokometni Evropi?
“Dejstvo je, da me kaj drugega, kot pet najboljših klubov na stari celini, ne zanima. V Celju imam namreč vse, kar potrebujem. Dobrega trenerja, izjemne soigralce, pogoje za vadbo, minutažo. Doslej smo igrali domače prvenstvo, slovenski pokal in Ligo prvakov. V letošnji sezoni smo del regionalne lige SEHA, igramo Ligo prvakov, sledi še končnica državnega prvenstva in pokal. Priložnosti za dokazovanje bo ogromno in prav težke tekme so tiste, ki verjamem, da me bodo naredile še boljšega. Pet klubov? Po mojem prepričanju so to Kielce, Veszprem, Paris Saint Germain, Kiel in Barcelona.“
Kdaj potem na tuje?
“V Celju bi ostal do konca kariere, če bi to le bilo možno. Pripravljen sem na izziv, ki ga prinaša tujina. V glavi sem razčistil vse potrebno, če bo potrebno oditi, bom šel. To je naravni proces.“
Celje je najbolj rokometno mesto. Celjani imajo rokomet radi. V dobrem in slabem imate ob sebi navijače Florijane. Kakšen pa je občutek igrati za Celje Pivovarno Laško?
“Celje je z naskokom največji slovenski rokometni klub. Žal smo bolj cenjeni v tujini, kot pa doma. Florijani so podpora brez katere si težko predstavljamo tekme. Igrati za Celje je čast in privilegij! Priložnost o kateri mnogi le sanjajo.“
Omenili ste igranje v ligi SEHA, pred vrati je začetek Lige prvakov. Kako bi ocenili regionalno ligo in kako težko je čakati začetek Lige prvakov?
“SEHA – ena velika pozitivna izkušnja, sedem udeležencev tekmovanja nastopa v Ligi prvakov. Dokazuješ se na višji ravni, vsaka tekma je derbi, razlike med tekmeci so minimalne, borba za preboj na zaključni turnir najboljše četverice pa neizprosna. Razumljivo je naporno pogosteje potovati, a tudi tekmeci morajo priti v Celje. Zaenkrat lahko le z izbranimi besedami govorim o tekmovanju. Kar zadeva Ligo prvakov – komaj čakam začetek, dvoboj z Zagrebom v nabito polnem Zlatorogu. Verjamem, da bodo naši navijači spet stopili skupaj, da bo podpora s tribun izjemna in da bomo na balkanskem El Clasicu pustili srce na igrišču!“
Foto: Sportida.com