Slovensko športno plezanje je konec minulega tedna na članskem svetovnem prvenstvu doživelo enega večjih uspehov v zgodovini. Ekipa se v domovino po zaslugi Janje Garnbret in Mine Markovič v domovino vrača ozaljšana z dvema kolajnama, najžlahtnejšo kolajno od vseh, zlato, ter bronasto. S tem pa ciljev za letošnjo sezono še ni konec.
Sedemnajstletna Janja Garnbret je vso svetovno konkurenco pokorila v sobotnem večernem finalu. Družbo na odru za zmagovalke je enajst let mlajši moštveni kolegici delala Mina Markovič, ki se je za nov velik ekipni uspeh slovenske vrste ozaljšala z bronom. Slovenija je imela še eno zelo vroče železo v ognju. Najboljši Slovenec in vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti Domen Škofic je v odločilni krog tekmovanja napredoval z drugim izidom polfinala, a bil nato za malenkost prekratek za skok na oder za zmagovalce. Škofic je že drugo svetovno prvenstvo zaporedoma končal na četrtem mestu.
Garnbretova, ki bo naslednjega marca dopolnila 18 let, je na svojem prvem svetovnem prvenstvu v članski konkurenci osvojila naslov svetovne prvakinje. Pred tem je v mlajših kategorijah osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Mlada Korošica je druga najmlajša zmagovalka svetovnega prvenstva po Avstrijki Johanni Ernst, ki je na svetovnem prvenstvu zmagala leta 2009 stara 16 let.
“Z izkupičkom sem več kot zadovoljen, kljub nekoliko grenkemu priokusu zaradi Domnovega četrtega mesta, saj je bil le malenkost oddaljen od stopničk. Tisto, kar smo si zadali pred odhodom v Pariz, smo izpolnili oziroma celo presegli. Janja in Mina sta poskrbeli za res popoln razplet. Ne bi mogel biti bolj zadovoljen,” je bil s prikazanim in z uspehi zadovoljen selektor slovenske ekipe v športnem plezanju Gorazd Hren. Cilj pred odhodom v Pariz je bil vsaj ena kolajna.
Po prvenstvu bodo do konca leta na sporedu še tri tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju s sklepnim dejanjem 26. in 27. novembra v Kranju. Slovenija ima še zelo dobre možnosti za nove odlične uspehe, saj sta prvič tako Garnbretova kot Škofic vodilna v seštevku svetovnega pokala v težavnosti, Slovenija pa vodi tudi v pokalu narodov v težavnosti v seštevku vseh ekip.
“Sami neki zgodovinski presežki, s katerimi se pa ne obremenjujem. Zame so v tem trenutku najbolj pomembni rezultati, ki smo jih naredili na svetovnem prvenstvu, da smo končno ponovili prvo zlato kolajno, ki jo je pred 15 leti dosegla Martina Čufar. Drugače pa se bomo po prvenstvu skušali malce oddahniti, nato pa bomo šli v napad naprej na posamezne izkupičke Domna in Janje v svetovnem pokalu. Mikala nas bo vsaka tekma posamezno, če bo uspelo obema osvojiti skupna izkupička, bo to res nekaj zelo lepega za zaključek leta. Ne vem, kaj bi si še lahko želeli,” je črto pod pričakovanja povlekel novi glavni trener plezalcev Hren, ki si ne bi mogel želeti boljšega začetka na čelu reprezentance.
Naslednje svetovno prvenstvo bo leta 2018 v Innsbrucku, športno plezanje pa se je, sicer v drugačnem formatu kot na svetovnem prvenstvu, v ospredju je hitrost, v kateri Slovenci sploh ne tekmujejo, uvrstilo tudi na spored olimpijskih iger čez štiri leta.
Svetovno prvenstvo v prenovljeni dvorani Bercy je bilo velika reklama za ta šport, ki bo leta 2020 v Tokiu prvič na sporedu poletnih olimpijskih iger. “Mislim, da se je na svetovnem prvenstvu v Parizu plezanje res pokazalo v pravi luči. Mi, ki smo tega vajeni, vemo, da so tekme dobre in da so marsikje organizirane na takšni ravni kot tekmovanja v športih, ki so bili že dolga leta priznani za olimpijske. Vzdušje je bilo noro, gledalcev polno, vsi so navijali, kričali, vsak tekmovalec si takšnega vzdušja na tekmi samo lahko želi. In gledalci in tekmovalci so potrdili, da ta šport sodi na olimpijske igre,” je sklenil Hren.
Garnbretova, Markovičeva in Škofic so poskrbeli za tri slovenska finala. Pri ostalih slovenskih nastopih izstopata polfinalna dosežka, 11. mesto Jerneja Krudra v balvanih in 12. mesto Urbana Primožiča v težavnosti. Zlasti Kruder je imel višja pričakovanja, potem ko je pred dvema letoma na SP v balvanih v Münchnu dosežek kariere vpisal z drugim mestom, kar ostaja najboljši dosežek slovenskih športnih plezalcev na svetovnih prvenstvih v moški konkurenci.
Slovenija je v mestu luči osvojila tri kolajne. Poleg zlate Garnbretove in bronaste Markovičeve je v petek, 16. septembra, slovenski tekmovalec Gregor Selak na svetovnem prvenstvu v športnem paraplezanju osvojil bronasto kolajno v kategoriji rp3, kjer tekmujejo plezalci z omejenim gibanjem sklepov, močjo in ravnotežjem, kar je druga slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih v paraplezanju.
Foto: instagram