Avtor: Nejc Mravlja
14. 3. 2020, 10.31
Še pred nekaj tedni je dežela fieste in sieste za klub iz porečja Han predstavljala obljubljeno deželo, kjer bi nogometaši iz mesta, umaknjenega v strogo karanteno, lahko v miru vadili. Petkovo jutro je omajalo domala idiličen položaj. Igralci, med katerimi so nekdaj nepogrešljiv člen ožje obrambe Sportinga in Seville Daniel Carriço, bivše hitronogo krilo Hajduka Jean-Évrard Kouassi in še do konca februarja član Elsnerjevega Amiensa Eddy Gnahoré, so zjutraj zapustili Pirenejski polotok, kjer se prodorna nadloga vse bolj razrašča, in se umaknili … nikamor drugam kot v Vuhan. Na prvi pogled narobe svet in uresničitev okostenele fraze: »Saj ni res, pa je.« Dejansko pa poteza dokazuje, da današnja resničnost ni (več) nujno enaka včerajšnji in jutrišnji …
Idila pod andaluzijskim soncem in El Clásico
Vrnimo se nekaj tednov nazaj. Ob koncu minulega leta je koronavirus COVID-19 izbruhnil v prestolnici kitajske province Hubej. Epidemija je v nekaj mesecih postala pandemija. V Vuhanu je bilo zaradi neusmiljeno rapidnega širjenja bolezni kmalu razglašeno izredno stanje. Posledično se je na še neznan datum premaknil začetek nove sezone kitajskega prvenstva. Na odziv uprave Oranžnih ni bilo potrebno dolgo čakati. Vodilni možje devetglave ptice (vzdevek kluba) so sprejeli predlog vodje članske zasedbe Joséja Manuela Gonzáleza Lópeza (ali krajše Joséja), da se ekipa s strokovnim vodstvom in spremljevalnim osebjem (skupaj 44 mož) začasno preseli v trenerjevo rojstno mesto Cádiz. Igralci na čelu s karizmatičnim brazilskim napadalcem Rafaelom Silvo so kitajsko zamenjali z evropsko karanteno. Nekdanji ostrostrelec japonskih Urawe in Niigate je za špansko tiskovno agencijo Efe nazorno orisal stanje duha v moštvu: »Položaj je izjemno zahteven tudi za nas tujce in se slabša iz dneva v dan. Kitajski soigralci so v nenehnih stikih z rojaki v domovini. Težko je gledati njihovo trpljenje, ki se iz ure v uro povečuje …«
Povsem razumljivo so se pred poletom na andaluzijska tla testirali vsi člani odprave. Rezultat: odsotnost simptomov, vsi testi so bili negativni. Razlog za dodatno previdnost je dejstvo, da so igralci pred prihodom v Španijo začasno vadili v dveh več sto kilometrov oddaljenih provincah stran od kitajskega Čikaga. Po besedah Silve jih je nepredvidljiv tok dogodkov v najbolj obljudeni državi sveta prisilil v podaljšanje staža za nedoločen čas. »Ne vem, ali se bomo sploh lahko vrnili in kdaj se bo to zgodilo. Še manj nam je znana nadaljnja usoda kitajske Super lige. Vse, kar lahko počnemo, je treniranje, piljenje forme in čakanje.« V vsaki nesreči se skriva žarek sreče. 1. marca je uprava madridskega Reala lanskega povratnika v elitni razred kitajskega ligaškega žogobrca povabila na stadion Santiago Bernabéu, kjer so si Joséjevi varovanci ogledali špansko klasiko, v prid kraljévega kluba sta jo odločila prebliska Viníciusa Júniorja in Mariana Díaza.
Ko žogica zamenja stran
Sledil je (ne)pričakovan preobrat. Koronavirus je obšel svet. Izognila se mu ni niti Španija. COVID-19 ni prizanesel niti Madridu, v osami so od četrtka tudi vse športne ekipe Reala. Pravi paradoks je, da so se medtem v žarišču virusa izredne razmere pričele umirjati, čeprav kitajske oblasti svarijo pred prehitrim navdušenjem, a nedavno zaprtje začasnih bolnišnic, sestavljenih iz vseh možnih delov v luči čimprejšnjega in zadovoljivega ukrepanja, ponovno odprtje tovarn in podjetij ter pretežno celosten vpad okužb kažejo na izboljšanje položaja. Povsem obratno velja za Španijo. Da bi ubežal evropskemu valu koronavirusa, je devetglavi ptič vseh devet kljunov znova obrnil za 360 stopinj in poletel proti … Vuhanu.
»Težava se je žal preselila tudi sem, na jugozahod Evrope. Na Kitajskem posledic praktično ni več,« je za Efe dodal González. Izvedba načrta ni čakala. Letalo je poletelo danes zjutraj. Razlog za takojšen odhod? Strah, da Kitajska iz strahu pred valom okuženih evropskih prebežnikov ne bi prehitro zaprla letalskih povezav s staro celino. Kako že gre tista zgodba o kači, ki si grize rep?
Foto: Šport TV
