Dirigent igre angleškega prvaka Manchester Cityja Rodrigo Hernández Cascante z vzdevkom Rodri je še prejšnji teden v odmevnem javnem nastopu opozoril na morebitne zdravstvene posledice prenapihnjenega tekmovalnega urnika. Nekaj dni pozneje se je zaradi težke poškodbe kolena znašel na prisilnem počitku. Naključje? Najbrž ne.
Najbolj srčni navijači Manchester Cityja in španske reprezentance so po nedeljskem premierligaškem vrhuncu na stadionu Etihad slabo spali … Ne (zgolj) zaradi Arsenalove trdoživosti, s katero so topničarji prišli do zasluženega remija (2-2), marveč predvsem zaradi negotovosti in strahu ob domnevni poškodbi Rodrija, ki je po komaj 20 minutah moral zapustiti prizorišče. Podroben pregled je potrdil uresničitev najbolj črnega scenarija: strgane križne vezi v desnem kolenu in predčasen konec sezone za 28-letnega vezista, enega glavnih kandidatov v izboru za letošnjo zlato žogo in enega najbolj gromkih glasnikov morebitne stavke nogometašev zaradi prenatrpanega sporeda tekem.
Nogomet je najverjetneje vse do prihodnjega poletja ostal brez enega svojih najmočnejših adutov. V ponedeljek zgodaj popoldne so bolje obveščeni mediji potrdili, da trk s Thomasom Parteyjem v 16. minuti še zdaleč ni bil nedolžen in da je bil navijaški strah utemeljen. Predviden čas okrevanja: (vsaj) osem mesecev. Zdi se, da se je Rodrijeva sezona končala, še preden je dodobra stekla.
Grožnja s stavko
Vest o Špančevi poškodbi je javnost spodbudila k razmisleku, ker je rojeni Madridčan le nekaj dni prej javno opozoril na zdravstvena tveganja, ki jih predstavljata Uefin in Fifin urnik. ”Po mojem mnenju gre za preveč tekem, ” je Rodri navrgel na predvečer prenovljene lige prvakov, ki v novi sezoni vsebuje kar 189 namesto prejšnjih 125 tekem. Finalista, ki se bosta konec maja pomerila za najbolj cenjeno klubsko lovoriko na stari celini, bosta odigrala kar 19 preizkušenj. ”Menim, da moramo končno poskrbeti tudi zase. Nekdo nas bo moral začeti poslušati, ker smo glavni igralci v tem športu ali, če želite, poslu. Številni igralci verjamejo, da lahko to dosežemo le s stavko, ” je 28-letnik dodal v mračnem tonu.
Igranju pa se je po neljubem nedeljskem dogodku odreklo Rodrijevo koleno. V minuli sezoni je zdržalo debelih 60 obračunov tekmovalnega značaja (vključno s pripravljalnimi skoraj 70), po ultra kratkih poletnih počitnicah, ki so sledile slavju evropskega naslova s Španijo, poznejših hitrih klubskih pripravah in pičlih štirih tekmah je v še mladi sezoni 2024/25 povleklo črto. Za klubskega managerja Pepa Guardiolo je Rodrijeva poškodba v lovu na vse razpoložljive lovorike največja možna nezgoda: ”Gre za najboljšega obrambnega vezista na svetu. Prav lahko bi osvojil zlato žogo.” Bi, če bi ostal zdrav.
”Siti smo tekem”
Namesto tega se je Špančeva športna tragedija zgodila le teden po njegovem hujskaškem govoru. Čisto naključje? Časovno nedvomno, a poškodbo se vsekakor da opisati kot logično posledico preobremenitve, s čimer se strinjajo tudi sotrpini, ki so se v zadnjih dneh solidarizirali z Rodrijevo zahtevo po več odmora: klubski soigralec pri meščanih Manuel Akanji ”Naveličani smo vsega, morda se bom moral upokojiti pri 30. letih.”, brazilski reprezentančni vratar in član Liverpoola Alisson: ”Vsi vedo, kaj si mislimo o igranju vedno več in vedno več tekem … Siti smo tega.” ali Realova pogonska moč Jude Bellingham: ”Vse težje gledam noro polne tekmovalne urnike.”
Reformirana liga prvakov se zdi zgolj začetek vse očitnejše s tekmami natrpane norije. V prihodnjem poletju bo Fifa tudi v praksi zagnala prenovljen model svetovnega klubskega prvenstva z 32 ekipami. Dogodek, ki ima en sam glavni cilj: privabiti več cekinov. Turnir bo potekal med 15. junijem in 13. julijem … Brez heca. Leto pozneje bodo veljaki krovnega svetovnega žogobrcaskega hegemona z nasmeški na obrazih pozdravili še premierno izvedbo razširjenega reprezentančnega mundiala z rekordnimi 48 udeleženkami. Posledice: vse več stresa in vse manj okrevanja … še posebej za najboljše med najboljšimi.
Trpi predstava
Dejstvo, da nekateri navijači zvezdnikom, ki uporno protestirajo proti pretiranemu izkoriščanju, v obraz mečejo orjaške plače in jim bolj ali manj upravičeno očitajo lenobo, kaže predvsem na eno: vpletenih v posel, o katerem govori Rodri, vsebina sploh ne zanima. Danes je bolj verjetno, da bo občinstvo deležno povprečnega masovnega izdelka, ki bo predstavljen in opevan kot absolutno vrhunski šport. Z drugimi besedami: slabe tekme z zasičenimi profesionalci. Z Rodrijevimi besedami: ”Ne gre le za denar in marketing – gre tudi za kakovost vsebine. Ko nisem utrujen, delujem bolje. Če bodo ljudje želeli spremljati boljši nogomet, moramo občasno tudi počivati.”
Resničnost je pogosto drugačna. Popolnoma drugačna. Prvi primer: v minuli sezoni je Cityjev najboljši strelec Julián Álvarez za klub in reprezentanco odigral 75 tekem. Lahko bi jih še več. 24-letnik, ki se je poleti preselil k madridskem Atléticu, je bil še na osmih tekmah kluba in izbrane vrste neuporabljeni rezervist. Drugi primer: Japonec Takumi Minamino je februarja igral v četrtfinalu azijskega pokala v Katarju (poraz 1-3 proti Iranu) in bil manj kot 24 ur zatem na igrišču v dresu francoskega prvoligaša AS Monaca. To seveda ni zdravo. Prej obratno.
Podajanje žogice
Zavoljo novih Uefinih in Fifinih skomercializiranih tekmovanj se najboljšim nogometašem iz največjih klubov v slabem letu obeta celo do 80 tekem. Od sezone 2025/26 jih bo zaradi novega formata reprezentančnega svetovnega prvenstva bržčas še več. Mednarodni sindikat igralcev (Fifpro) se – tudi pravno – prizadeva boriti proti ekscesom. Fifpro je vložil tožbo na evropsko sodišče, da slednje »podrobno prouči Fifino enostransko določanje mednarodnega koledarja tekem«.
Fifa na drugi strani obtožuje Uefo, da svoja tekmovanja »licemerno oblikuje glede na lasten komercialni interes brez upoštevanja ostalih nogometnih deležnikov na svetu«. V resnici obe krovni zvezi skrbi le eno, a to zagotovo ni zdravje igralcev.
Foto: AP Photo/Dave Thompson via Guliver Image