Avtor: Nejc Mravlja
21. 9. 2022, 14.50
Lucas in Théo Hernández, Presnel Kimpembé, Ibrahima Konaté, N’Golo Kanté, Bouba Kamara, Lucas Digne, Adrien Rabiot, Kingsley Coman, Paul Pogba, Karim Benzema in Hugo Lloris … Ducat veličastnih in hkrati manjkajočih na septembrski francoski moški članski reprezentančni seansi. Slap odsotnosti v selekciji svetovnih prvakov ni in ni hotel usahniti, zato bo strokovni vodja Didier Deschamps na tekmah z Avstrijo in Dansko v zaključku skupinskega dela tretje izvedbe Lige narodov prisiljen brskati za alternativami. Nevihta poškodb pa k prisilnemu počitku le ni odplaknila vseh stebrov. Sivolasi strateg bo lahko računal na pomoč na uvodu v sezono izvrstnega Auréliena Tchouaménija, ki ga tudi v reprezentančni taktični geometriji po vsej verjetnosti čaka zacementirano mesto v udarni enajsterici. Z imenitno asistenco ob prestižni zmagi na nedeljskem madridskem derbiju z Atléticom (2-1) je vtisnil nov pečat skokoviti formi, strokovni in laični javnosti pa dal vedeti, da ob klubskem trenerju Carlu Ancelottiju nanj lahko računa tudi Deschamps.
Iz belega v modro
»Postati stalnica v enajsterici Modrih? Niti ne. Moj cilj je nabrati čim več igralnih minut. V prvi vrsti želim selektorju dokazati, da si zaslužim potovati na mundial v Katar.« Sinu kamerunskih staršev ne manjka skromnosti. Po novi bleščeči predstavi proti Atléticu je v izjavi za največjo francosko komercialno TV hišo ostal na realnih tleh in jasno nakazal, da ne kani rušiti reprezentančne hierarhije. »Ko prideš v ekipo svetovnih prvakov, si nikakor ne smeš dopustiti pametovanja. Zanimata me le vsakodnevno delo in želja po napredku,« je pojasnil po marčevskem strelskem prvencu za Trobarvne proti Slonokoščeni obali.
Od članskega debija v dresu z znamenito trobojnico je minilo že leto. Od tedaj med Modrimi – z izjemo marčevskega domačega prijateljskega srečanja z Republiko Južno Afriko (5-0), proti kateri je ostal med rezervisti – ni izpustil niti tekme, medtem ko je na Pirenejskem polotoku v nekaj tednih sprožil pravi bum. Zdi se, da se mu svet pred očmi vrti z nadzvočno hitrostjo, enako velja za njegov napredek. Z razlogom je postal nepogrešljiv člen Realove zvezne vrste in iz navijaškega spomina hipoma izbrisal Casemira, ki se je poleti po osmih sijajnih sezonah za zavidljivo osemmestno število evrov preselil k Manchester Unitedu.
Tchouaméni je s pičlimi štirimi za mnoge spregledanimi nastopi v Ligi prvakov (lani v kvalifikacijah z Monacom), ducat tekmami za domačo reprezentanco in v zameno za zajetnih 100 milijonov evrov (z vključenimi dodatki) odškodnine pred dobrim mesecem na velika vrata vstopil v Caso Blanco. Tistega, ki bi tedaj stavil na takojšen Aurélienov skok v središče pozornosti, bi brez težav kratko malo označili za prebrisanca.
Svojo računico je imel prekaljeni trenerski guru Ancelotti. Tchouaménija je na začetku sezone postavil na položaj »šestke« med staroselca Luko Modrića in Tonija Kroosa, francoski Kamerunec pa je upravičil vsa Italijanova pričakovanja in jih s prirojeno prilagodljivostjo – izkazal se je na drugih igralnih položajih – celo presegel. Tak primer je nedeljsko igranje na mestu klasičnega povezovalca proti rdeče-belo-modrim Žimničarjem. Na Tchouaménijevo večplastnost je opozoril tudi Ancelotti. »Nenadkriljiv je v zračnih dvobojih, odlično nadzoruje žogo, pogosto se odpravi v tekmečev kazenski prostor … Skratka … ne smem mu zabičati, naj igra kot Casemiro. Soigralci morajo izkoristiti njegove odlike, kot sta fantastičen občutek za prostor in natančen strel.« Po Carlettu je torej zdaj na vrsti še Mister Didier.
View this post on Instagram
Tchou-tchou-uaaa, tchou-tchou-uaaa …
Kako in s kom uporabiti tovrsten profil vezista, je temeljno vprašanje za 53-letnega selektorja, ki bo v Katarju lovil drugo zaporedno planetarno krono in s tem izenačil skoraj 90 let star dosežek Vittoria Pozza, do danes edinega reprezentančnega stratega z dvema svetovnima naslovoma (1934 in 1938). Za septembrski preizkušnji se nekdanjemu soigralcu Zlatka Zahovića pri Valencii ponujajo štiri možnosti: Youssouf Fofana, Eduardo Camavinga, Mattéo Guendouzi in Jordan Veretout. Kar zadeva taktično shemo, je Deschamps vdan privrženec različicama 1-3-4-3 in 1-3-4-1-2, to pot bi ju – glede na številne poškodbe – lahko spremenil v osnovnejšo 1-4-3-3. »Junija (za prve štiri tekme Lige narodov) nisem predvidel sprememb sistema. Zavoljo poškodb pred objavo spiska in po začetku zbora ter upoštevaje zgoščen tekmovalni urnik sem tokrat spremenil nekaj idej. Ne smem si privoščiti premikati igralce po mili volji na mesta, kjer se ne bi dobro in udobno počutili. Bom tako postopal proti Avstriji in Danski? V glavi imam osnovno zamisel, s katero je povezan tokratni izbor nogometašev.« Glede na številne oteževalne okoliščine pri sestavljanju septembrskega spiska se zdi najverjetnejša postavitev s tremi osrednjimi vezisti po vzoru madridskega Reala, le da bo ob »šestki« Tchouaméniju in klubskem soigralcu Eduardu Camavingi tretji del zapolnil član marsejskega Olympiqua Mattéo Guendouzi, s katerim je Ancelottijev zlatnik pričel junijsko gostovanje v Splitu ob remiju s Hrvaško (1-1) nekoliko višje na položaju »osmice«.
View this post on Instagram
Tchouaméni v vlogi varovalke ne bi smel imeti nikakršnih težav, ga pa ob dejstvu, da imata sotrpina v zvezni vrsti za sabo skupaj le devet reprezentančnih preizkušenj, čaka še vloga poveljnika na sredini igrišča. Z izbiro ostalih dveh – Jordan Veretout je šestič prejel vpoklic, bivši Tchouaménijev soigralec pri Monacu Youssouf Fofana pa je sploh prvič poleg – bi Deschamps ne samo presenetil, marveč osupnil tudi največje optimiste. Brez stalnih stebrov bo nova Realova veduta selektorju nudila edino pravo garancijo na omenjenem delu igrišča. Nihče ne dvomi, da bo za dokazovanje deležna precej več kot zgolj nekaj pičlih minut in da bo ob Realovi tudi francoska navijaška vojska kmalu prepevala predelavo znamenite otroške pesmi: »Tchou-tchou-uaaa, tchou-tchou-uaaa, tchou-tchou-uaaa-uaaa-uaaa!«
Foto: Bagu Blanco / PRESSIN via Picture Alliance via Guliver
