Avtor: Nejc Mravlja
23. 4. 2024, 12.22
Prek Brightona in Coventryja do Lizbone … Na prvi pogled zveni kot trasa nizkocenovnega letalskega prevoznika, s katerim si povprečni Otočan privošči zaslužen počitek in duhovno hrano pod mamljivim portugalskim soncem. Isti itinerar s povsem drugačno idejo je lani uresničil Viktor Gyökeres, ki ga je delovna selitev v deželo Henrika Pomorščaka doletela kot nagrada in priznanje za vrhunsko sezono v angleškem Championshipu, kjer je švedski napadalec madžarskega porekla na 46 tekmah navdušil z 31 goli. Po pričakovanjih so mnogi potencialni snubci – med njimi sedmerica premierligašev – tedaj 24-letnika zaman prepričevali, naj se preseli v London, Wolverhampton, Liverpool, Leeds ali Birmingham. Gyökeres je njihova vabila vljudno odklonil, saj je napadalčev zastopnik Hasan Çetinkaya za svojega varovanca že pripravil svoj načrt … In zadel terno. V nedavnem intervjuju za priljubljen portugalski športni dnevnik je nekdanji nogometaš priznal, da je poglavitno vlogo pri selitvi v Lizbono odigral Sportingov trener Rúben Amorim. Vpleteni strani sta se dogovorili za 21-milijonsko odškodnino in v pogodbo dodali v prihodnosti morda pomembno postavko: delež od naslednje prodaje.
View this post on Instagram
Gyökereseva pot ni običajna. Svetlolasec ni talent v klasičnem pomenu besede. Medtem ko številni najbolj nadarjeni upi sedanjosti že po prvih odmevnih predstavah ostanejo brez glasu ali končajo v idealni tedenski enajsterici lige prvakov, je švedski reprezentant izbral daljšo pot. Pri dvajsetih se je iz Stockholma preselil na Otok v Brighton in takoj spoznal grenkobo tujine. Čakalo ga je kaljenje drugje. V sistemu ‘Loan Army’ vseh prišlekov ne čaka zajamčeno mesto v enajsterici, marveč so pogosto posojeni v druge, praviloma nižjeligaške klube in se znajdejo sredi na prvi pogled neskončnega vrtinca, dokler si po tretji, četrti ali peti začasni postaji ne zastavijo upravičenega vprašanja o smiselnosti takšnega kariernega načrtovanja.
Gyökeresa je valovita pot vodila k nemškemu St. Pauliju, v Wales k Swansea Cityju in nazadnje v angleški Coventry City, pri katerem so odgovorni ocenili, da je napadalčev strelski talent dovolj velik in se z Brightonom pogodili za odkup z odškodnino 1,2 milijona evrov. S tem so Gyökeresu omogočili manj stresno in varnejše okolje, ki je zanj vselej pomenilo nespregledljiv dejavnik napredka in uspešnosti. Prvi mož Gyökeresevega matičnega kluba IFK Aspudden-Tellus iz predmestja Stockholma je za priljubljen britanski spletni medij pojasnil, zakaj je vse do 16. leta ostal njihov član. »Pri nas sta mu bila zajamčena vodilna vloga in redno nastopanje, zato je tu ostal dlje, kot smo pričakovali.«
Kot Erling H.
Gyökeres se je za Coventryjevo zaupanje oddolžil z 22 zadetki v prvi stalni sezoni v klubu. V drugi je letvico izzivov dvignil še višje. 17 ligaških golov je nadgradil z 21-ico in podvojil pet asistenc iz prejšnjega leta, z 31 udeležbami pri zadetkih se je dokončno uveljavil kot eno najbolj izstopajočih imen prvenstva. Strateg Sunderlanda Tony Mowbray je po porazu proti Coventryju, pri katerem je imel Šved ključno vlogo, ne brez zavisti dodal, da »… če bi Gyökeres igral za nas, bi danes brez težav zmagali« in se v nadaljevanju na glas spraševal, če v Angliji trenutno obstaja še kakšen podobno fizično dominanten napadalec, ki bi bil boljši od Gyökeresa. »Eden izmed njih bi bil Erling Haaland.«
Že bežen pogled na Švedovo igro nam ponudi vzporednice – ki vsekakor presegajo skandinavsko svetli ten – z zvezdnikom Manchester Cityja. Oba sta praktično v celoti razvila svoj atletski potencial. Zahvaljujoč dobitni kombinaciji hitrosti in robustnosti zmoreta pustošiti po tekmečevih obrambah in streljati iz vseh možnih položajev. Medtem ko se nad Haalandovim tehničnim znanjem v strokovnih razpravah pogosto pojavi senca dvoma – kot zadnji se je čez Norvežanovo pomanjkljivo obvladovanje žoge obregnil Roy Keane –, Gyökeresu uspeva krotiti žogo tako med sprinti kot med preigravanji. V Sportingovih napadih pogosto deluje kot klasična devetka, ki zna po sprejemu jadrno dvigniti žogo in glede na položaj takoj stremi k zaključku ali k podaji bolje postavljenemu soigralcu.
Mož za odmevne zadetke
V primerjavi s Haalandom Švedova kariera ni v celoti sledila običajnim tržnim zakonitostim, ki bi protagonistu po uspešni epizodi v Coventryju zagotovile logičen naslednji korak v nogometno House of Lords. Šel je po daljši poti in se preselil pod okrilje enega najobetavnejših trenerjev na stari celini. V Amorimovi shemi 1-3-4-2-1 ima nosilno vlogo, v kateri je polagoma nadgradil svoje angleške predstave. Z dvojcem golov je ovenčal prvenstveni debi proti FC Vizeli, kar je ponovil še petkrat – zadnjič v nedeljo proti Vitórii Guimarães (3-0) –, ob marčevski zmagi nad Boavisto (6-1) pa je vpisal hat-trick. Opazno strelsko sled je ob ligaški pustil še na mednarodni in pokalni fronti. Z bogatim prispevkom je zasenčil marsikatero preverjeno evropsko ime: nekaj tednov pred koncem sezone se je na 45 tekmah ustavil pri 38 golih in 16 asistencah. Vmes je oplemenitil še zbirko reprezentančnih nastopov in v izbrani vrsti prav tako dokazal, da bo njegov uspeh malodane samoumeven. Nov švedski selektor Jon Dahl Tomasson je prejšnji mesec v Gyökeresevem rojstnem mestu odgovarjal na vprašanja o igralčevi razvojni krivulji in prihodnosti. Nekdaj odličen danski napadalec pri tem ni zmogel skriti nasmeška. »Ničesar mi ga ni treba na novo učiti. On to samodejno počne in pri tem vidno uživa. Več čas zadeva, čemur trenutno ni videti konca.«
Odgovorni v Sportingovi upravi so v pogodbo prekanjeno umestili prestopno klavzulo, ki jo mediji ocenjujejo na dobrih 100 milijonov evrov. Strastni zapravljivci, ki notorično iščejo strelsko zanesljivo klasično devetko, so se že pred časom postavili v vrsto za švedsko pridobitev. Visoko kotirata Arsenal, katerega manager Mikel Arteta tudi javno ne pozablja priznati, da mu v ekipi manjka stroj za gole, in nedorečeni Chelsea, ki se mu je sleherni odmevni prestopni ulov v post-Abramovičevi eri vsebinsko izjalovil.
Prihodnost odvisna tudi od Amorima
Gyökeres o svoji prihodnosti ostaja politično korekten. Na bodico domačega nogometnega spletnega portala se je na govorice o velikem poletnem metu odzval z umirjanjem žogice. »Teh objav ne jemljem resno, ker so zgolj špekulacije, a obenem moram priznati, da me zelo zabavajo. Trenutno se počutim zelo dobro in se za prihodnost ne bojim. Vsem vam pa sporočam: ne obremenjujte se s tem, ker je poletje pravzaprav pred vrati.« Stališče bi ob vse pogostejših namigih o selitvi nadrejenega lahko kmalu spremenil. 39-letni Rúben Amorim velja za prvega kandidata za nasledstvo Jürgena Kloppa v Liverpoolu. Tudi zato je poletni premik njegovega miljenca vse bolj verjeten, na kar je jasno opozoril tudi igralčev zastopnik Çetinkaya. »Do konca pomladi je še nekaj tekem in potem bomo sprejeli odločitev. Naš naslednji korak je močno odvisen od tega, kar se bo zgodilo z Amorimom.«
View this post on Instagram
Na pomolu je torej največja karierna prelomnica, po kateri bi Gyökeres po odplutih čereh in neobičajni poti zavil proti svetovnemu vrhu. Če bi do prestopa prišlo po plačilu pogodbeno dogovorjene odkupne klavzule, pri kateri Sporting neomajno vztraja, bi Šved postal 16. nogometaš, za katerega bi zmagoviti kupec plačal devetmestno odškodnino. Pogled na preteklih petnajst najdražjih izbrancev nam pove, da le redki niso upravičili velikanskih pričakovanj, ki jih vzbujajo ogromni zneski. Gyökeres je ne nazadnje pokazal, da ga vnaprej začrtan karierni tok niti ne zanima in je zvest znanemu švedskemu reklu (ustreznici oguljenega slovenskega pregovora s srečo in kovačem): »De som önskar att sjunga hittar alltid en låt.« Tisti, ki želi peti, bo vselej našel pravo pesem.
Foto: Maciej Rogowski derbyfull-098 via Guliver Images
