Avtor: Blaž Magdič
9. 2. 2018, 23.14
Božič se je v tujino podal leta 2007, najdaljši del kariere je preživel pri Astani, zdaj pa drugo sezono kolesari za Bahrain-Merido. Kljub 37. letom o koncu kariere še ne razmišlja.
“Pogodbo imam še za letos. Prihaja čas, ko bo treba nehati. Ali bo to letos ali drugo leto bomo videli. Dokler se bom počutil, da lahko dirkam na taki ravni, dokler me bodo ekipe potrebovale, bom vztrajal. Zaenkrat ne razmišljam o tem, da bom končal. Se pa zavedam, da bom enkrat moral. Ne sprašujte pa me, kaj bom delal po karieri, ker tudi o tem še ne razmišljam,” je z nasmeškom dejal Božič, ki bo za vselej zapisan v slovensko športno zgodovino kot prvi zmagovalec na kateri od etap ene od treh tritedenskih dirk. Leta 2009 je slavil na dirki po Španiji.
Čeprav se zaveda, da v nedogled ne bo mogel vztrajati na najvišji ravni kolesarstva, bi si izkušeni Idrijčan pred koncem želel priložnosti, da pride do še kakšnega odmevnega rezultata.
“Štiri leta se podrejam ekipi. Kar malo izgubiš instinkt za zmago, željo po dvigu rok. Izgubiš občutek. Vse dirke imam nalogo, da pomagam. Želja ostaja ista. Da skušam biti za klasike pripravljen čim bolje. Dirka po Flandriji in Pariz-Roubaix sta zame daleč največji dirki. To je nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi. Da se lahko udeležiš teh dirk in dosežeš lep rezultat. Če bi imel priložnost, bi jo skušal izkoristiti. Kjer me ekipa potrebuje, tja grem. Že par let je tako, da sledim najboljšim in jih skušam dati v položaj, da skušajo narediti rezultat,” je o željah in tudi nalogah v pogovoru za STA razložil sedemkratni udeleženec tritedenskih dirk.
V lanski sezoni, prvi za Bahrain-Merido na najvišji ravni in prvi za ekipo nasploh, sta skupaj z rojakom Grego Boletom dirkala z Italijanom Sonnyjem Colbrellijem. Pogosto sta bila zadnja moža v njegovem sprinterskem vlaku, ki pa vselej ni prišel do želenega rezultata, pa čeprav sta Slovenca svoje delo opravila brez napak.
“Bili smo nova ekipa. Tudi zame je bilo veliko novega. Ogromno prilagajanja. Vse je bilo od začetka, nismo vedeli, kje so naši limiti, kaj lahko dosežemo. Kljub temu smo se pokazali v zelo dobri luči. Tudi za Sonnyja je bil to velik korak naprej. Tudi njemu ni bilo lahko. Letos bo boljše. Že startali smo bolj sproščeno,” je o tem povedal Božič.
Predvsem pa je navdušen, da je še pred koncem kariere dobil možnost dirkati v “slovenski” ekipi. Za Bahrain-Merido namreč kolesari sedem Slovencev, tudi v vodstvu je precej Slovencev. “Po vseh letih, ko sem bil v tujih ekipah, je to super. Nekaj najlepšega, kar sem doživel v karieri. Sem v prvi ligi, deležen takšne slovenske podpore. Vesel sem, da veliko govorimo slovensko. Poseben užitek je, da na najvišji ravni govorimo slovensko. Sem presenečen, da je tako kot je. Uživam. Upam, da bom užival še naprej. Tu je ogromno mladih Slovencev, upam, da bodo izkoristili priložnost v svojo prid.”
Za konec se je dotaknil še slovenske reprezentance. Nikoli ni zavrnil nastopa v dresu z državnim grbom, še vedno je pripravljen pomagati Sloveniji. Za SP v Innsbrucku verjetno ne, saj je gorska trasa, bolj pa lahko sodeluje na EP, kjer naj bi bila proga podobna klasikam.
“Če bom dobro pripravljen, bom skušal pomagati,” je pogovor zaključil Božič.
