Trener madridskega Atlética Diego Simeone se je na predvečer gostovanja v Portu oprijel ustaljene rutine in poskusil motivacijsko zbosti svoje varovance. Če je "reševanje ponosa" vsaj v nekaterih obrisih še pilo vodo, je frazi "brez vnovičnega razočaranja" in "prekiniti nezmožnost sprejemanja odgovornosti do večmilijonske navijaške vojske" nedvomno nista. Na klic poveljnika "Chola" se igralci niso odzvali. Prej obratno. Dogajanje na zelenici zmajevega gnezda je bolj spominjalo na pokvarjen radio.
Atleti, ki so si že prejšnji mesec dokončno zaprli vrata spomladanskih izločilnih bojev v Ligi prvakov, so v vročici torkovega večera po porazu z aktualnim portugalskim šampionom (1-2) in sinhronem remiju v Leverkusnu med domačim Bayerjem in Club Bruggejem (0-0) ostali še brez tolažilne končnice v Evropski ligi. Za Žimničarje bi bila evropska pilula resnice težko še bolj grenka. Po takšnem polomu – po dolgih 12 letih bo končnica evropskih pokalov minila brez udeležbe rdeče-belega madridskega ponosa – se je prvi na obtožno klop usedel tisti, ki bi mu vlogo nespornega vodje rdeče-bele zasedbe težko odrekli: Diego Simeone.
“Eden najtemnejših dni Cholisma”. Naslov, ki se je razprostrl čez včerajšnjo naslovnico slovite Marce, pri kateri so izpostavili “novo noč za pozabo” in “globoko razočaranje” za trenerja s skoraj 11-letnim stažem v klubu. V drugem madridskem športnem dnevniku As so dodali, da gre preprosto za “debakel” z nespregledljivimi in daljnosežnimi posledicami.
Argentinski strateg, ki je z Žimničarji v vsaki od predhodnih enajstih sezon obeležil zaključne boje evropskih tekmovanj (dvakrat je osvojil Evropsko ligo in bil z Atleti dvakrat finalist Lige prvakov) vse od prevzema vajeti (decembra 2011) ni preživel malo neslavnih pripetljajev. V prvi vrsti oba izgubljena finala najelitnejšega mednarodnega plesa proti mestnemu tekmecu Realu, sledi izpad v skupinskem delu lige vseh lig jeseni 2017 (za rdeče-bele zadnji pred letošnjim), če bi kopali še nekoliko globlje, bi stranpoti in turbulence hitro našli še v domačem prvenstvu. “Tokrat gre za nekaj povsem drugega,” so zapisali v Asu. “Atlético je izpadel po bornem učinku v skupini z le petimi osvojenimi točkami proti tretjeuvrščenima ekipama portugalskega in belgijskega prvenstva ter moštvu, ki zaseda skromno 16. mesto v nemški ligi … Gre ze eno najbolj črnih epizod Simeonejeve ere.”
Grizou kot glavni trenerjev ščit
Navijače in strokovno javnost bistveno bolj kot bleda forma skrbi skromna vsebina. Je Atlético dosegel konec cikla in boleče trčil v steno lastnih omejitev? Kot bi se paradigma pod ikoničnim imenom Cholismo izpela in bi jo moderen nogomet že pred časom posrkal vase. “Najpomembnejši ostaja rezultat. Cilj je vselej zmagati, a ob porazih se je potrebno najprej vprašati po vzrokih zanje. Torkov neuspeh bi bil težko bolj ponižujoč za Atlético,” so nič kaj prizanesljivo dodali pri Asu. Izpasti je eno, pomahati v slovo z zvezdami posuti pomladi na tako bridek način pa nekaj povsem drugega.
9 točk za Realom in 8 za Barcelono … je trenutna realnost Atletov v španskem prvenstvu, kjer si je Jan Oblak s soigralci za glavnima konkurentoma nabral nezanemarljiv zaostanek. Vsekakor nov kamen spotike, ki bi lahko otežil prihodnost dosjeju Simeone. Vse bučnejši so nasprotniki, ki Argentincu v en glas očitajo sila površno gnetenje na papirju zgledno sestavljenega igralskega materiala. Ima potemtakem uprava že dovolj argumentov in izhodišč za prekinitev sodelovanja z enim od rezultatsko najuspešnejših trenerjev v bogati klubski zgodovini? Je omenjen “krah” na kratek rok sploh verjeten? Ta hip se zdi, da se stvari v madridskem predelu Rosas odvijajo v drugo smer, čeprav so navijači Žimničarjev svoje stališče jasno obelodanili z vzkliki: “Ne zaslužite si nositi tega dresa!”
“Preprosto si nismo zaslužili ne osmine finala Lige prvakov ne nastopa v izločilnih bojih Lige Evropa. V skupini, v kateri smo bili upravičeno favoriti za napredovanje, smo zmogli le enkrat zmagati, zato ne smemo biti presenečeni nad razpletom. Moramo pretrpeti zaušnice, strniti vrste, nehati s praznim besedičenjem in se v celoti posvetiti delu,” je takoj po odločilni tekmi iskreno priznal Antoine Griezmann. “Grizou” je v nadaljevanju zagotovil, da ima poveljnik El Cholo polno podporo slačilnice. “Vsi igralci stojimo za trenerjevimi odločitvami. Za nas je čast in priznanje igrati pod njegovim vodstvom ter braniti klubske barve, a to je vsakič potrebno demonstrirati na igrišču. Atlética se še vedno drži sloves trdoživosti in če bomo v to verjeli, bomo vsi s Simeonejem na čelu korakali v isto smer in lepšo prihodnost.” Njegov nadrejeni je po vesoljnem potopu zmogel le oceno stanja. “Porto nas je prehiteval po dolgem in počez, bil je v vseh pogledih boljši nasprotnik. Nekaj podobnega kot večina ekip to jesen v Ligi prvakov. Zaslužili so si zmago in osmino finala. Mi smo padli tja – na zadnje mesto –, kamor po prikazanem tudi spadamo.”
Odhodi, odhodi …
Zadnji sklep je z udobnega predsedniškega fotelja pognal tudi Atléticovega predsednika Enriqueja Cereza, ki je po tekmi v Portu znova opozoril na ekonomski vidik prehitro sklenjene mednarodne pustolovščine. “Vprašanje, kako nadomestiti izgubljenih 30 milijonov, je naša težava. Vemo, kaj in koliko potrebujemo in zavedamo se, da bomo v finančnem smislu prisiljeni v reze.” Že pogled bežnega nedeljskega opazovalca dogajanja na bogato popolnjen igralski mozaik napeljuje na verjetne kadrovske premike. Pri Asu so celo zapisali, da “druge rešitve kot prodajati, preprosto ni”. Med imeni je na prvem mestu João Félix, ki bi s potencialnim bajnim januarskim prestopom lahko sam napolnil klubsko blagajno. Nikakor pa ni – in gotovo niti ne bo – edino “žrtveno jagnje” ali zdravilo za športno dramo letošnje Atléticove hladne in mračne jeseni.
Z zavidljivo visoko plačno maso, težko slabih 267 milijonov evrov, z dotolčenim trenerjem, z nemotiviranimi in zasičenimi igralci, z izpeto vsebino, z varčnejšim predsednikom in z že sredi jeseni kompromitirano sezono si bo Atlético do začetka klubskega premora v luči prihajajočega mundiala v Katarju prizadeval rešiti, kar se rešiti da, potem pa odgovorne čaka podrobna analiza jesenskega fiaska. Z dvojnim ciljem: osvetliti sedanjost in skrbno načrtovati prihodnost. S Simeonejem ali brez njega? Vprašanje, ki bo med glavnimi točkami dnevnega reda.
Foto: Sergio Ruiz via Guliver