Demonstracija moči. Oznaka, s katero bi brez trohice slabe vesti na kratko povzeli torkovo predstavo münchenskega Bayerna v srcu Katalonije. Nemalo zaslug za suvereno zmago s 3-0 nad Barcelono si upravičeno lasti poletna okrepitev, ki je z izvrstnim gibanjem »požirala« nebogljene nasprotnike in centimeter za centimetrom travne ruše slovitega stadiona Camp Nou.
Dayot Upamecano nikdar ni bil zavezan gostobesednosti in leporečenju. Izjema, ki tudi v njegovem primeru potrjuje pravilo, je prigoda z letošnjega praznika Sv. Valentina. Normandijski kolos je dan zaljubljencev preživel na poseben način – v pisarni Bayernovega športnega direktorja Hasana Salihamidžića, kjer bi prisotne zadovoljil že z nasmeškom ali dvema, a jih je presenetil z nepričakovanim odzivom. »Česa takega še nisem doživel,« je nekaj tednov pozneje pripovedoval alfa in omega športnega dela bavarskega giganta. »Po podpisu pogodbe je nenadoma odložil pisalo, vstal in dejal: ”Zdaj, ko smo opravili formalnost, bi vam rad zaupal par misli.” Ni mogel skriti sreče in ponosa, da je postal član Bayerna. Sprva smo bili malce začudeni, a nas je z odkritim in izvirnim nagovorom navdušil. Ne nazadnje to od njega tudi pričakujemo. Želimo, da nam s svojo prisotnostjo in energijo pomaga na vsakem koraku – bodisi na igriščih bodisi zunaj njih.«
Dobre pol leta pozneje Francozove odlike niso več skrite, zanje niti ni potrebna dodatna predstavitev. 22-letnik si je v dobrem četrtletju v Leipzigu pridobil zavidanja vreden položaj in vlogo, za katero je bil predestiniran – za vrstnike je postal referenca na mestu osrednjega branilca. Soigralci in trenerji, ki so ga v zadnjih letih pobliže spremljali, ne skoparijo z laskavimi primerjavami. Žal rajnki Gérard Houllier, nekdanji strokovni sodelavec nogometne sekcije Red Bullovega gremija, je v golobradem mladeniču videl »krotilca napadalcev, ki ga praktično ne zmorejo zmesti«, za Petra Zeidlerja, danes trenerja švicarskega St. Gallna in jeseni 2015 Dayotovega mentorja v Salzburgu, je Upamecano pojem »nenehnega zalaganja za dobrobit ekipe, odzivnosti po izgubljeni žogi, neustrašnosti v dvobojih in je poosebljenje nogometne proaktivnosti«. Skupek naštetih lastnosti je tako navdušil Juliana Nagelsmanna, da je ta ob koncu pomladi sledil Upamecanovi februarja dogovorjeni poti s Saške na Bavarsko. Potrditev njune tesne vezi je razvidna ob redkih izstreljenih novinarskih in strokovnih puščicah, kot npr. po avgustovski otvoritveni tekmi nove izvedbe nemškega prvenstva – branilčevem nihajočem debiju v Mönchengladbachu (1-1). Upamecano se ni šel skrivalnic. Že nekaj dni zatem je kritikom in konkurenci odgovoril na veličasten način. V superpokalnem dvoboju z dortmundsko Borussio je povsem zatrl norveškega kiborga Erlinga Haalanda. V torek, ko se je Bayern v lahkem drncu sprehodil do zmage proti skromni Barceloni, pa potrdil, zakaj je serijski nemški šampion Leipzigu plačal več kot 42-milijonsko odškodnino (kolikor je znašala višina odkupne klavzule): med tekmo je iz minute v minuto zatiral vse, kar mu je prišlo pod noge, in spretno ugašal že najmanjše Barcelonine iskre upora.
Strokovnjak za čiščenje
Trener Nagelsmann mu je pričakovano namenil mesto v srcu obrambe ob Niklasu Süleju. Upamecano je delovni večer oddelal brez napake. Za svoje moštvo je osvojil največ žog, nanizal največ uspešnih vdrsavanj in dobil največ dvobojev s tekmečevimi nogometaši, večino z Memphisom Depayjem, ki ga je Barçin strateg Ronald Koeman pričakovano izbral za gonilno silo napredovanja bledoličnih domačinov proti Bayernovim vratom. In rezultat? Francoski reprezentančni »požeruh« je skozi vso tekmo ostal Memphisova senca, Nizozemca niti za trenutek ni izpustil iz oči, mestoma ga je lovil celo na nasprotnikovi polovici in mu tako pridno omejeval zanj še kako potreben ustvarjalni prostor.
V Nagelsmannovi taktični geometriji je Upamecano, ki je na Bavarsko prispel kot menjava za Jérôma Boatenga, hitro postal središčna figura moštvenega ravnovesja. Francoz je to vlogo imenitno odigral tudi na torkovi tekmi, ko je Bayern z zavzetim pritiskom tekmecu onemogočil sleherno daljše kroženje žoge in posledično postavil stvari na svoje mesto. Da bi se izognila pretiranemu dušenju, se je Barcelona pričela zatekati k dolgim podajam v napad, torej k strategiji, ki bi ji s primernimi igralci s smislom za napadanje globine morda celo prinesla uspeh, a na torkovem obračunu proti kakovostnemu tekmecu brez Dembéléja, Fatija in Braithwaita preprosto ni pila vode. Še več. V svojo korist jo je obrnil Bayern, ki je z vrhunskim gibanjem in vzpostavitvijo zanj pregovornega nadzora nad vsebino – najbolj sta ga poosebila vzpenjajoči se najstnik Jamal Musiala in oživljeni Leroy Sané, ki je razpet med levim krilom in srcem zvezne vrste našel svoje priljubljeno delovišče. Z brezhibnostjo v zračnih dvobojih in popolnostjo na tleh Upamecanu ni preostalo drugega, kot pridno pometati za soigralci in tekmecem zapirati dohode do Neuerjevih vrat, kar je francoski reprezentant počel vsaj tako vestno kot v svojem doslej najznamenitejšem mednarodnem celovečercu v četrtfinalu Lige prvakov 2019/20 proti madridskemu Atléticu.
Z izstopajočo vsebino ni pustil ravnodušnega niti selektorja svoje izbrane vrste, a se mu je Didier Deschamps zaradi bolečin v stegnu tik pred začetkom septembrskega okna moral odpovedati. 22-letnik se je vrnil še močnejši. Otvoritev evropskega poglavja z novim klubom nikakor ni ostala neopažena, kar je v preteklosti veljalo za Upamecanovo pomanjkljivost, tako da nikar ne skrbite, temeljitemu pometaču gre še kako dobro. Najlepša hvala v njegovem imenu. Pa vam?
Foto: Sven Hoppe/picture-alliance/dpa/AP Images via Guliver Images