Avtor: Nejc Mravlja
5. 12. 2023, 12.27
Sredi prejšnjega meseca so vroč španski jug obiskali Shakira, Karol G, Maluma, Rosalía, Pablo Alborán, Joaquina, Ricky Martín in Pedro Capó … 24. izvedba podelitve latinskih glasbenih Grammyjev (orig. Latin Grammy Awards) je bila prva izpeljana zunaj ZDA. Živahni ritmi, ki kar kličejo po prešernem petju in plesu, pa so na žalost hitro zamrli. Domovina flamenka je pražnja oblačila zamenjala s ponošenimi cunjami. V domačem nogometnem prvenstvu dva od petih andaluzijskih predstavnikov tavata po brezpotjih dna lestvice. Najprej Granada, ki še kaže življenjske znake in utemeljeno upa na boljše čase, in nato Almería, katere sezona vse bolj spominja na jaro kačo. Bodo rdeče-beli še uspeli počistiti svoj do vrha napolnjen Avgijev hlev? Petnajst tekem, štirje remiji, obup(a)no iskanje premierne zmage in vse večji zaostanek za gladino – trenutno znaša sedem točk za 15. Mallorco – ne obetajo nič dobrega. V zgodovini tekmovanja se s tako popotnico praktično nihče – izvzemši Sevillo 1935/36, a so tri točke za zmago uvedli šele slabih šest desetletij pozneje – ni uspel izogniti sestopu na nižjo raven. Se bo andaluzijsko prekletstvo ponovilo? Namreč: vselej, ko se je na prvoligaški ravni znašlo pet predstavnikov najjužnejše španske pokrajine, je vsaj enemu od njih spodletelo …
V tej sezoni bi staviti na Almeríin obstanek pomenilo približek norosti. Če si pobliže ogledamo številke, je La Unión trenutno najskromnejša ekipa stare celine. V njenih elitnih petih ligah nikomur ne gre slabše. Da bi našli podobno zgodbo, se moramo sprehoditi do avstrijske Bundeslige in njenega grdega račka Austrie Lustenau. Almeríi za ponovitev rekordno pičlega uvoda v zgodovini domačega prvenstva manjkata še dva poraza. Rdeče-beli so v nedeljo proti Betisu ostali brez prejetega zadetka, a so jih tekmecem na prvih 14 obračunih dopustili že 37, kar znese 2,5 na tekmo. V najmočnejših petih ligah je bila večkrat kaznovana le obramba Sheffield Uniteda.
View this post on Instagram
Almeríin lastnik in predsednik Turki Al-Šejk se je poleti naposlušal pohval o sijajnem finančnem manevriranju s klubom. Arabski mogotec je s sodelavci v zgolj petih letih skoraj popeteril proračun, ki danes znaša debelih 90 milijonov evrov. Odmevne odhode je bilo potrebno nadomestiti z okrepitvami, za katere je uprava v zadnjem prestopnem roku namenila 52 milijonov evrov in v tej luči med španskimi prvoligaši zaostala le za madridskim Realom. Ker je slutil, da se bliža sodni dan, je znameniti trener Rubi, ki je ekipo spomladi 2022 vrnil med elito in v prvi sezoni po povratku izbojeval obstanek, še preden bi ga dočakala odpustna izjava, predčasno zapustil krmilo. Nekaj mesecev zatem je noga pričakala naslednika Vicenteja Morena, ki ga je po čustveno pretresljivem slovesu zamenjal Gaizka Garitano. Nadaljevanje rezultatske letargije pod naslednikoma je potrdilo, da se Rubi v svoji pesimistični viziji in s pravočasnim odhodom ni zmotil.
Bilo bi preveč licemerno, da bi ga označili za začetnega krivca. Ideja uprave, da želi z odmevnim prestopnim rokom izdatno okrepiti zasedbo, da bi se ta še pred koncem sezone uspešno izognila trepetanju za svojo prvoligaško usodo, povsem pije vodo, a sprememb je bilo preprosto preveč. Številni prišleki se v kratkem času (še) niso uspeli zliti v čvrsto celoto, okrog katere bi se razvil neomajen prijateljski duh. Kot je v eni od kolumen zapisal novinar lokalnega almerijskega dnevnika Paco Gregorio, so igralci in stroka preslabo izkoristili pripravljalno obdobje pred začetkom sezone. »Vratar Luís Maximiano na prvi avgustovski tekmi proti madridskemu Realu sploh ni poznal soigralcev v obrambi.« Rubi je v mislih nedvomno tehtal slovito misel Johana Cruyffa, da »polna vreča denarja ne dosega golov« in verjel, da je edina resnica tista, ki se zgodi na igrišču. Težko bi mu oporekal mehiški branilec César Montes. S 14-milijonskim nakupom, s katerim je La Unión želel nadomestiti Rodriga Elyja in Srđana Babića, ki sta klub zapustila za polovico nižji znesek, je uprava brcnila v temo. Mehičan pa še zdaleč ni edini, ki je razočaral. Idrissu Baba, Ibrahima Koné, mlada upa Marc Pubill in Dion Lopy so prav tako stalni člani svojih reprezentanc, a se pod andaluzijskim soncem nikakor ne znajdejo.
Kakovost na papirju ne bi smela biti sporna. Precej bolj je vprašljiv značaj posameznikov. V slačilnici očitno primanjkuje izdelanih osebnosti s čvrstim karakterjem, kot je bil še v minuli sezoni Rodrigo Ely. »Strah pred zmago«, ki ga je v izjavi po zadnji tekmi nakazal vezist Gonzalo Melero, je prepredel bojazljivo zasedbo. Rdeče-beli so v uvodu ligaške zgodbe že na štirih tekmah zapravili prednost, proti sosedu iz Granade celo vodstvo s 3-0 (na koncu 3-3). Kot trdi Gregorio, se je na omenjeni trpki oktobrski izkušnji »… zlomila Almeríina jesen. Ekipa je spoznala, da ni zmožna zmagovati, kar jo je psihološko povsem dotolklo.« Nihče od klubov iz elitnih petih lig nasprotnikom ni večkrat dopustil preobratov. Porazi in remiji, ki pečejo, še toliko bolj tisti, ki so se zgodili v končnicah tekem (proti Granadi, Celti iz Viga in Deportivu Alavés) ali v sodnikovih dodatkih (z Real Sociedadom in Las Palmasom). Ponavljanje istih napak navijaške glave po nojevsko potiska v pesek.
Še večji šok za ekipo sta pomenili poškodbi bivšega člana marsejskega Olympiqua in kolumbijskega soimenjaka dolgoletnega urugvajskega reprezentanta Luisa Suáreza le nekaj minut po hat-tricku proti Granadi ter njegove napadalne zamenjave Ibrahime Konéja. Težkim udarcem, ki tepejo že tako načeto Almerío, ni videti konca. Skrbi pa niso vezane zgolj na igrišče. Vse glasnejše so govorice, da jo namerava v najkrajšem možnem času popihati tudi uprava. »Lastnik je vse manj prisoten, čeprav vztrajno zatrjuje, da klub ne bo izpadel. Stadion je še vedno v fazi obnove, Savdijci so obljubili gradnjo modernega vadbenega centra. Če bodo odšli, bosta od velikopotezne vizije ostal le prah in slaba volja,« meni Gregorio. V ”ogledalu morja” – ime Almería izhaja iz arabske besede Al-Mariyat – nihče več ne verjame v čudežen preobrat. V igri je prihodnost obstoja nogometnih Almerienistas, zato zvok odštevanja postaja vse bolj oglušujoč. Po špansko: tictac, tictac, tictac …
Foto: Ricardo Larreina via Guliver Image
