Avtor: Nejc Mravlja
6. 4. 2022, 12.31
Nič gibanja, nič izletov v napad, toga opozicija razigranemu domačinu, ki se je na stadionu Etihad predstavil z živahno shemo 1-3-4-3. Pepovim ustvarjalcem z žogo so se Atleti
zoperstavili v dveh zabetoniranih linijah 5+5 pred Janom Oblakom. Boječe, nezainteresirano, kukavičje in za večino opazovalcev nevredno četrtfinala Lige prvakov. Razmerje moči je spominjalo na grotesko. V prvi uri igre je El Cholov bojni plan zdržal in pil vodo, gostje so marljivo izpolnjevali trenerjeve zapovedi, Meščane uspešno uklenili med obe zgoščeni liniji in jim pridno jemali voljo do igre.
Sinje modri so si navzlic več kot 70-odstotni posesti, a z zgolj dvema strela v okvir, dolgo časa lomili zobe na rdeče-belem zidovju, preden se je zgodil sprožilni moment. Vse bistveno za razplet tekme se je odvilo med 60. in 70. minuto. Simeonejeva strategija je z vključitvijo rezervistov Ángela Corree, Rodriga de Paula in Matheusa Cunhe izgubila na moči, domači cameo igralci Phil Foden, Gabriel Jesus in Jack Grealish pa so domačo enajsterico začinili z ravno prav ustvarjalnosti in domišljije.
Čarovnik Kevin in nesrečni Felipe
Čeprav se je po tekmečevi zaslugi moral sprijazniti z vsebino, ki mu ni ponudila preveč izraznih možnosti, je domači kapetan Kevin De Bruyne s hladnokrvnim strelom storil prav tisto, kar je od njega pričakoval gologlavi Pep. Ta je z vstopom Fodna zadel terno. Atléticov branilec Felipe je z edino napako na tekmi nasprotniku podaril boljše izhodišče pred povratnim dvobojem, na katerem bo zvezna vrsta Žimničarjev znova počivala na plečih neutrudnega maratonca Geoffreyja Kondogbiaja, ki je bil sinoči pogosto preveč osamljen v izletih in podajah prek sredinske črte.
Ta presneti Phil
Tekla je 68. minuta. Pep Guardiola, ki z menjavami pogosto boječe zapira igro, se je tokrat odločil za tris novincev, med katerimi je zablestel prodorni angleški reprezentant. Hitronogi
napadalec je s svojim živahnim prispevkom usodno spremenil scenarij na igrišču povsem sterilne in za gledalstvo mučne predstave. 77 sekund po vstopu v igro je z izjemno podajo poslal De Bruyneja v obljubljeno deželo. Phil Foden je spremenil vse.
Atleti so tekmo sklenili celo brez izstreljenega naboja, kar se jim je v dobrem desetletju Simeonejeve ere zgodilo prvič. S posebnim povečevalnim steklom bi se morali lotiti iskanja
podobnega presežka v preteklosti lige vseh lig. V četrtfinalu je pred tem zadnjič ostal na ničli ciprski APOEL marca 2012 ob domačem porazu z madridskim Realom (0-3).
Vprašljivost pristopa
»Zavedamo se svojih zmožnosti, zato smo se tekme lotili maksimalno zavzeto. Šlo je za ogromen moštven napor.« Je imel Simeone prav, da so se Oblak in druščina v dvoboj spustili tako zadržano? Atlético se je v novem koledarskem letu vrnil k temeljem. El Cholo je preboj v četrtfinale prek Cityjevega mestnega tekmeca zgradil s tistim, kar zna najbolje: z enajsterico, spojeno v čvrst beton. Bi proti Guardiolovim izbrancem sploh lahko nastopil drugače, če vemo, da so prav branilci naslova angleškega prvaka ta čas bržčas najuspešnejša ekipa v iskanju praznega prostora in kaznovanju najmanjših nasprotnikovih zdrsov na igrišču in zunaj njih?
Ključna težava Atlética na včerajšnji tekmi je bila neuporaba žoge. Rdeče-beli so dajali občutek, da pravzaprav niso vedeli, kaj bi z njo počeli. Nekaj povsem drugega kot proti Manchester Unitedu na Old Traffordu, kjer so prav tako skromen delež posesti v celoti izkoristili in to ponovili do prvih minut drugega polčasa na sosednjem Etihadu … ter Griezmannovega odhoda iz igre v 60. minuti. Vsi nadaljnji napori Joãa Félixa, ki je prevzel vlogo deklice za vse na sredini, opravljal umazano delo obrambnega vezista in dihal za ovratnik rojaku Joãu Cancelu, niso pripomogli h kakovostnejšemu pretoku žoge.
Zdržati dobrih 90 minut s tovrstno vsebino je brez poljuba sreče bolj ali manj misija nemogoče. Celo za Simeoneja. Ta z načrtom v osnovi ni ustrelil v prazno, a je njegov Atlético trčil v svoje limite in posledično pustil bled vtis, v katerem so se gostje približali grotesknosti. Končati tako pomembno tekmo v soju najbolj sijočih evropskih žarometov brez samcatega sproženega strela je najbolj opazen sindrom zasmehljive podobe, ki so jo sinoči mnogi primerjali s slabo karikaturo. Kako si s takim pristopom potemtakem sploh drzniti upati na polfinale?
Foto: Tim Goode/Imago Sports via Guliver
