Avtor: Luka Cotič
14. 3. 2020, 09.21
Mauro Icardi je pred sezono, pravzaprav v izdihljajih poletnega prostopnega roka, eno prestolnico mode zamenjal za drugo. Iz Milana se je preselil v Pariz. V dresu Paris Saint-Germaina je v Ligue 1 v 20 nastopih zbral 1268 minut, v 14 primerih je tekmo začel v udarni postavi in dosegel 12 zadetkov. V obeh pokalnih tekmovanjih je zbral 288 minut na petih nastopih, trikrat je tekme začel in dosegel tri zadetke. V elitni Ligi prvakov je v 401 minuti na šestih tekmah dosegel pet zadetkov. Z Argentinčevo pomočjo je pariški klub blizu vsem domačim naslovom in v igri za tako želeno lovoriko v najprestižnejšem evropskem tekmovanju.
Nogometno gledano življenje v francoski prestolnici ne bi moglo biti lepše za 27-letnika iz Rosaria. Mauro Emanuel Icardi Rivero se je na igrišču zgledno ujel s preostankom moštva in se nemudoma izpostavil kot naravni naslednik najboljšega strelca v zgodovini kluba Edinsona Cavanija, ki naj bi po koncu sezone zapustil Park princev. Dolgoročnejše bivanje pod Eifflovim stolpom bi jasno zelo blagodejno vplivalo na Icardijevo premoženje, da o lovorikah in osebnih priznanjih, ki bi jih potencialno lahko osvojil s Paris Saint-Germainom sploh ne izgubljam besed. Z Neymarjem in Kylianom Mbappejem bi lahko tvoril sanjski napad.
PSG je iz dneva v dan bolj resen udeleženec evropskega nogometnega vrha, pisec pričujočih vrstic je prepričan, da je naslov v Ligi prvakov samo vprašanje časa. Zato si je ob prebiranju namigovanj o vrnitvi Icardija na Apeninski polotok postavil nasladnje vprašanje: Kdo pri zdravi pameti bi se lahko odrekel zgoraj naštetemu in zapustil klub, kakršen je Paris Saint-Germain? Zakaj bi to storil, je podvprašanje. Očitno glamur Milana priljubljenega Maurita in njegovo partnerico Wando privlači precej bolj kot blišč Pariza. Težava nastopi, ko se spomnimo, da Inter na Icardija ne računa več. Zdaj ima novega junaka Romeluja Lukakuja.
Strelec 121 zadetkov v Serie A pri črno-modrih skoraj zagotovo ne bo več igral. V prestolnici Lombardije bi potemtakem lahko ostal samo, če bi prestopil v AC Milan, kar pa z več zornih kotov meji na znanstveno fantastiko. Juventus je precej realnejša možnost. Icardija si lahko privošči in ga verjetno tudi potrebuje. Poleti se obeta odhod Gonzala Higuaina, njegov rojak pa bi lahko bil ustrezna rešitev za napad Stare dame. Slednja poleti velike izbire med golgeterji na tržišču bržčas ne bo imela, razen če bi se bila pripravljena zateči k bolj italijanskim rešitvam v obliki Cira Immobileja iz Lazia ali Andree Belottija iz mestnega tekmeca.
Mauro Icardi je dokazan golgeter, pri 27 letih ni prestar, odškodnina dobrih 70 milijonov evrov ni previsoka, 141 kilometrov avtoceste pa loči Milano in Torino. Okoli dve uri vožnje, verjetno pa še precej manj, saj približno poznamo avtopark nogometašev. Selitev v Torino k Juventusu se po tej plati zdi še bolj logična in več kot izvedljiva. Vparašnje je le, ali bosta upravi obeh klubov našli skupen jezik in kako se bo glavni igralec zgodbe soočil z vsem, kar bo prav gotovo spremljalo njegovo selitev med gorečima nasprotnikoma. Icardi se je pred časom že znašel v nemilosti Interjevih tifozov, kaj bi šele bilo, če bi resnično prestopil v Juventus.
Bržkone bi v črno-modrem delu Milana dokončno postal »persona non grata«, na drugi strani pa se prav tako postavlja vprašanje, kako bi ga sprejeli navijači Juventusa. Icardi je v zadnjih mesecih pred odhodom vehementno izkazoval naklonjenost Interju, njegova izbranka Wanda Nara je ves čas poudarjala, da sta Inter in Italija njegova prva izbira. Poleti bi se razvpitemu paru lahko izpolnila le polovica očitno nesmrtne želje po vrnitvi na sever Apeninskega polotoka. Serie A bi bila močnejša za enega najboljših napadalcev na svetu in tako še bolj zanimiva. Za zdaj o vsem lahko samo ugibamo, a kjer je dim, je običajno tudi ogenj.
Možnosti za neposreden dogovor med večnima italijanskima nasprotnikoma je menda izredno malo. Glavni športni časnik iz prestolnice Piemonta tako poroča, da bi se osemkratni argentinski reprezentant v Torino lahko preselil prek Pariza. Paris Saint-Germain bi ga za dogovorjeno vsoto 70 milijonov evrov dokončno odkupil od Interja, nato pa bi ga za nekoliko večji znesek prodal naprej Juventusu. Nerazzurri bi po takšnem razvoju dogodkov zaslužili 85 milijonov. V dogovoru med PSG-jem in Interjem je namreč klavzula, ki milanskemu klubu obeta višjo odškodnino, če se Parižani odločijo igralca prodati Juventusu.
Foto: Šport TV
