Janc: Trgatev bom pogrešal, ampak Poljska je super (1.del)

Letošnje poletje je bilo izjemno zanimivo tudi zaradi rokometnih prestopov slovenskih reprezentantov. Nekateri odhodi so bili znani ob koncu sezone, nekateri bistveno prej. Eden takšnih je bil tudi prestop Blaža Janca. Po fenomenalnih predstavah v dresu Celja je pritegnili pozornost rokometnih velikanov. Odločil se je za Kielce, kjer zdaj živi, trenira in igra že slab mesec.

Kako je na Poljskem?

Gre seveda za neko novo zgodbo v moji karieri. Na začetku sta mi veliko pomagala Uroš in Dean. No v bistvu mi še zdaj velikokrat priskočita na pomoč, za kar sem jima seveda zelo hvaležen. Prvi občutki tu na Poljskem pa so fenomenalni. Ekipa me je zelo hitro sprejela, seveda pa se moram še navaditi na nov sistem in popolnoma začutiti soigralce.

Blaž Janc in Urož Zorman v spoščenem vzudšju.

Situacija, ko ste poleti v tujini, vam sicer ni tuja. V minulih letih ste bili v vročih mesecih v reprezentančnih kadrih, tokrat gre vendarle za povsem drugačno sliko. Odšli niste za teden, dva ali tri, v Kielcah boste preživeli nekaj sezona. Vam je vse skupaj že zlezlo pod kožo?

Zagotovo bodo prišli težki dnevi in trenutki, ampak takšna je življenje športnika. Moram reči, da mi je ta prvi mesec izjemno hitro minil, z začetkom sezone pa bo verjetno vse skupaj še hitreje potekalo. Mislim, da bo vse tako kot mora biti. Domov se bomo vrnili ob reprezentančnih akcijah in tudi za večje praznike. Tudi starši, sorodniki in prijatelji bodo prišli na obisk na Poljsko, tako da ne bo nobenega problema.

Vam v času trgatev morda uide kakšna misel več v Slovenijo?

Glede na to, da imamo doma vinograd bom seveda izpustil trgatev, ampak jim bom naročil, da pošljejo kakšno sliko ali posnetek dogajanja. To je ena stvar, ki jo bom močno pogrešal v tem obdobju.

Kako je s strani kluba rešena stanovanjska logistika? Kje živite?

Imam svoje stanovanje, ki je nekje vmes med dvorano in centrom mesta. Z avtom sem na treningu v treh minutah, do centra pa imam peš približno 5 minut. Kar se tiče teh stvari je za vse odlično poskrbljeno.

Je bilo v tem krajšem obdobju tudi kaj časa za raziskovanje samega mesta? Kakšni so Poljaki?

Nekaj sem že videl, veliko pa še ne. Mesto je lepo, živo. Veliko ljudi je na ulicah tudi dva velika trgovinska središča imajo, tako da je veliko stvari za početi v mestu. Tudi ponudba restavracij in barov je ogromna. Tudi ljudje so zelo prijazni, so pa zelo počasni. Vendar na to so me že opozorili v klubu. V bistvu sem se že kar navadil, da si za vsako stvar moraš vzeti morda nekoliko več časa.

Dvorana na vsaki domači tekmi poka šivih. Poljaki so fanatiki rokometa. Ste že občutili to evforijo?

Kar se tiče atmosfere in ambienta je noro. Celo mesto živi za rokomet in tekme Lige prvakov bodo znova popolnoma zasedene. Navijači naj bi bili mojstri koreografij in zares komaj čakam, da tudi sam okusim ta spektakel.

Nova sezona državnega prvenstva in Lige prvakov je tik pred vrati. A je morda že zdaj čutiti navdušenje nad športom?

Zagotovo. Ljudje te gledajo na ulicah, se želijo slikati in dobiti avtogram. Vidi se, da je mesto rokometno. Ne samo v okolici dvorane, temveč povsod. Zagotvo se bo vse skupaj še potenciralo v nadaljevanju sezone, ampak že zdaj se vidi, kaj pomeni rokomet v mestu.

Kako pa je s Poljščino? Ste se že naučili kakšnih besed?

Talant (trener o.p.) nam je povedal, da bi bilo dobro, da se jezika čim prej naučimo. Tako je klub po vsakem jutranjem treningu organiziral uro Poljščine. Presenetljivo veliko sicer razumem iz konteksta in mislim, da ne bo večjih težav. Nekaj besed sem že osvojil, ostale pa bom v bodoče.

Glede na povedano je Poljščina verjetno tudi uradni jezik na treningu, pa čeprav je balkanski sektor številčen.

Trener govori Poljsko in večina soigralcev tudi, tako da je domač jezik tisti, ki je v ospredju. Balkancev pa nas je šest, kar pomeni da smo v večini (smeh). Seveda je to še en dejavnik, ki mi prilagajanje na novo okolje malce olajšuje. Trenutno sem nekoliko več v kontaktu prav s temi soigralci, vendar tudi z ostalimi se odlično razumem.

V družbi Krzysztofa Lijewskega in Marka Mamića

V drugem delu intervjuja s slovenskim reprezentantom boste lahko prebrali nekaj več o rokometnih možganih Talanta Dušebajeva in o dolgoročni viziji kluba, ki je prepričala tudi Blaža Janca.

Foto: Google