Avtor: Nejc Mravlja
2. 4. 2024, 18.01
»Velika večina od zadnjih 12 prvenstev se je (z)lomila na klasiki, ki si jo je prisvojil Bayern,« je pred gostovanjem na Allianz Areni zatrdil Edin Terzić in nič kaj fatalistično dodal, da njegovo Borussio zanima le prihodnost. »S tem, kar se je dogajalo v minulem dobrem desetletju, se ne obremenjujemo.« In res se niso. 41-letnik je iz košarice trikov povlekel prave adute, Bayernov strateg Thomas Tuchel pa segel mimo in brcnil v temo.
Ko je Borussia Dortmund pred sobotnim gostovanjem zadnjič slavila na Bayernovem stadionu – aprila 2014 (3-0) –, je gostitelje še vodil Pep Guardiola, dresov nemške izbrane vrste še niso krasile štiri, marveč le tri zvezdice, domača nočna pogovorna TV scena je še bila v domeni »večno sončnega« Stefana Raaba, na političnem nebu je po tretji velikokoalicijski zmagi v povojni Nemčiji v svojem prav tako tretjem kanclerskem mandatu sijala Angela Merkel, medtem ko pomen Donalda Trumpa tedaj še ni segel čez oznako »medijski fenomen«. Po skoraj desetletju se je zgodba ponovila. BVB si je zmago zopet zaslužil. Črno-rumeni so si do slavja z izidom 2-0 pomagali predvsem s taktično prebrisanostjo.
Ko spodleti načrt …
Thomas Tuchel je nekoč veljal za mojstra bojnih planov za posebne tekme. Odhajajoči Bayernov trener se tekmecev še vedno loteva po meri, a Bavarčeve ideje se v tej sezoni (pre)pogosto izjalovijo in so povečini zgrešene. Bodisi pripomorejo njegovi ekipi k suverenemu uspehu – lep primer je povratni dvoboj osmine finala lige prvakov proti Laziu (3-0) – bodisi zavijejo v povsem napačno smer.
Prav to se je zgodilo na sobotni klasiki. Bayern je v obračun vstopil s prepoznavno shemo 1- 4-2-3-1, a le na papirju. Praksa je že v uvodu potrdila operiranje s tremi možmi v zadnji vrsti, pred katero je prost radikal na sredini igrišča Joshua Kimmich neprestano rinil v napad … z žogo in brez nje.
Tuchlova prvotna zamisel je bila torej pritisniti na nasprotnika v postavitvi 1-3-4-3. S tem je Bayern skušal omejevati vlogo Borussiinega levega bočnega Iana Maatsena, ki se vse od januarske selitve iz Londona z leve strani često pomika proti sredini in tako postane pomemben napadalni gradnik. Dortmundčani akcije pogosto zasnujejo v shemi 3-2, čemur je Tuchel želel odgovoriti z 2-3. Ideja, ki v teoriji pije vodo, a je v praksi ni srknila niti kaplje. Bayernov načrt je klavrno propadel. Borussia je z vestno izvedenimi diagonalami preprosto menjala stran in igralci so zlahka poiskali prostega sotrpina na nasprotnem boku/krilu.
Bayern je zatajil še v enem od svojih pregovorno najmočnejših orožij: v posesti žoge. Poskus, da bi strl goste z napadalno postavitvijo 3-1, je iz minute v minuto bolj izgubljal težo. Tuchlov plan se je tako v napadu kot v obrambi razblinil v prah.
View this post on Instagram
Lisjak Edin
Precej bolj uspešno se je priprave na nasprotnika lotil Terzić, ki je moštvo postavil v shemo 1-4-1-4-1 z zelo globoko držo zunanjih igralcev. Zlasti Karim Adeyemi in Jadon Sancho sta zavzeto izpolnjevala obrambne naloge. Pri branjenju Borussia ni odstopila od zanjo značilne postavitve 1-4-3-2-1, ki je mestoma prerasla celo v 1-6-3-1.
Obrambna naravnanost bočnih/krilnih igralcev je imela več pozitivnih posledic. Črno-rumeni so uspeli omrtvičiti Bayernovo zvezno vrsto. Felix Nmecha in Julian Brandt sta po zaslugi marljivih Sancha in Adeyemija lahko stala dokaj visoko, pridno pokrivala center in nista porabila dodatne energije za izlete na krili, kjer je bil Bayern prisiljen v podvajanje. Istočasno je visok položaj Borussiinega para osrednjih vezistov po pridobljeni posesti omogočil zlasti Adeyemiju hitre prodore v napad. Po zaslugi močne, stabilne obrambe in hitrih protinapadov so gostje zgodaj povedli.
View this post on Instagram
Brez Pavlovića ne gre
Nepravično bi bilo za poraz kriviti zgolj Tuchla, ki resda ni našel primernega taktičnega protistrupa za Borussiina krilna aduta. Veliko Bayernovih nogometašev se niti ni trudilo, da bi blesteli. Igra domačih se je zdela – kot pogosto v tej sezoni – povsem brezbarvna, nenavdihnjena in docela monotona. Skozi sredino ni moglo iti praktično nič, kar ne nazadnje niti ni nenavadno. Manjkal je pomemben spomladanski adut Aleksandar Pavlović. Nesojeni nemški reprezentant je pri zvezdi z juga v minulih tednih pred poškodbo očesa morda celo najbolj izstopal. Komaj 19-letni režiser na sredini ima izjemen občutek za organizacijo igre, se natančno postavlja in zna najti pot do sprožitve udarnega napada. Konni Laimer in Leon Goretzka teh sposobnosti v soboto nista zmogla nadomestiti, še posebej sta zatajila pri deljenju uporabnih podaj.
View this post on Instagram
Tako je bil Bayern praktično prisiljen v igro po krilih. Zavidljivih 31 predložkov iz igre je sicer drugi najvišji dosežek kluba po koncu poletja, a nešteti poskusi iskanja Harryja Kana in druščine skakalcev pred tekmečevimi vrati kažejo na odsotnost domače ustvarjalnosti v zadnji tretjini igrišča.
Navdušili reprezentančni odpadniki
Četudi se je nizanje jalovih predložkov zdelo brez prave osnove, so si Bavarci zahvaljujoč natančnim visokim podajam Kimmicha in instinktu serijskega strelca Kana v Borussinem kazenskem prostoru vseeno priigrali nekaj priložnosti. Na koncu jim je vselej spodletelo zaradi skrbne in temeljite gostujoče ožje obrambe.
Mats Hummels in Nico Schlotterbeck sta v vlogi čistilcev naravnost blestela. Okronani mundialist iz Brazilije 2014 – nekoč Bayernov adut – je kočljive situacije vešče reševal celo z akrobatskimi prijemi in visokim umetniškim vtisom. Obrambnima stebroma so nenehno pomagali Brandt, Adeyemi in še en nekdanji Bayernov član Emre Can. Nihče od slednjih se v zadnjem oknu ni znašel na spisku nemškega selektorja. Zdelo se je, kot da Borussiini nosilci želijo opomniti Juliaa Nagelsmanna, da še premorejo dovolj soka tudi za dokazovanje na reprezentančni ravni.
Bayern in Borussia nista več glavna
Bo sobotna predstava Borussie spremenila Nagelsmannovo mnenje? Večina strokovne javnosti meni, da ne. Zmaga črno-rumenih je bila prigarana in popolnoma zaslužena. Na obeh straneh pa je kronično primanjkovalo pregovorne igrive lahkotnosti, ki jo je nekaj dni prej z zmagama nad Francijo in Nizozemsko prikazala domača reprezentanca. Tako Borussia kot Bayern sta veliko grešila, tekmo zaznamovala z nemalo tehničnimi napakami, ritem pa je skozi vsebino precej nihal.
Obračun Bayerna z Borussio na papirju še vedno velja za težko pričakovan vrhunski dvoboj. V praksi pa se sobotna predstava ni približala ravni, ki sta jo v začetku februarja na pokalni tekmi uprizorila Bayer Leverkusen in VfB Stuttgart. Težkokategornikoma je v soboto manjkalo marsikaj, v prvi vrsti in še posebej na sredini igrišča zmes igrivosti in lahkotnosti. Po klasiki na velikonočno soboto smo dobili še eno potrditev, da v nemški žogobrcarski krajini tehnično in taktično najbolj izpopolnjenega nogometa od poletja do konca pomladi ne igrata in ga ne bosta uprizorila ne münchenski Bayern ne dortmundska Borussia.
Foto: Simon Hofmann/Bundesliga/Bundesliga Collection via Getty Images
