Avtor: Kenny Jan
24. 8. 2022, 11.21
Javil se nam je iz Nemčije in v sproščenem pogovoru ekskluzivno za Šport TV priznal marsikaj zanimivega.
Luka, na zadnji tekmi na gostovanju pri Magdeburgu si dosegel svoj prvi gol v dresu Hannovra. Kakšni so občutki, ko dosežeš zadetek na tako velikem odru?
Gol je bil zelo pomemben, dosežen je bil za podvojitev prednosti tik pred odmorom, in kar precej naših navijačev, ki so bili prisotni na gostovanju, spravil v delirij. To je poseben in hkrati fenomenalen občutek. Ko sem dosegel svoj prvi gol v drugi Bundesligi, takrat še v dresu Fortune Dusseldorf, se je igralo brez podpore navijačev, tako da na zadnji zadetek gledam povsem drugače.
Če greva lepo po vrsti: sezone nisi začel najbolje, saj si med poletnimi pripravami imel obilico težav. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Najprej sem zbolel in zaradi tega izpustil eno prijateljsko tekmo, ko pa sem se vrnil, sem si zlomil prst na nogi. Poskušali smo vse rešiti z injekcijami, ampak je bila bolečina enostavno prehuda. Odsoten sem bil še dodatna dva tedna in izpustil celotno pripravljalno obdobje. Pred prvo prvenstveno tekmo sem se pogovoril s trenerjem in športnim direktorjem. Vzel sem si čas in treniral na polno, opravil še kak dodaten trening in se vrnil v dobri formi. Zadal sem si cilj, da bom čimprej stoodstotno pripravljen na nove izzive.
Igralcu najbrž ni lepo, ko ne more trenirati in svoje soigralce bodri le s tribune.
Bilo je težko. Treniral sem ob igrišču in v fitnesu, pa še to kolikor sem sploh lahko. Iskreno nisem uspel niti teči, saj me je že ob najmanjšem dotiku preveč bolelo. Gledal sem vse tekme soigralcev in lahko povem, da je za igralca od zunaj obračune zelo težko spremljati. Narediti ne moreš nič, moraš pa stisniti zobe in trenirati še več kot ostali, da boš čimprej prišel na visoko raven.
Začetek sezone je še dodatno ”pogrenil” avtogol, ki si ga dosegel v tretjem kolu proti Paderbornu. Kaj se profesionalcu sploh roji po glavi v takšnih trenutkih?
Ob avtogolu žal nisem mogel odreagirati bolje. Žoga je spremenila smer, me zadela v roko, časa za reakcijo pa nisem imel. Ne moreš pa ničesar drugega, kot dvigniti glavo in iti naprej, takšne zadeve se pač dogajajo. Ne glede na situacijo je treba dati vse od sebe, slabe stvari odmisliti in s čisto glavo nadaljevati tekmo. Stvari se lahko obrnejo na bolje samo, če daš svoj maksimum.
Hannover je lani sezono zaključil v spodnjem delu lestvice, zato je, vsaj glede na prepoznavnost in veličino kluba, veljal za enega izmed večjih razočaranj. Zakaj je prišlo do tega?
Stvari se nam niso poklopile, kot bi morale. Kateri so bili glavni razlogi, težko rečem, ker če bi slednje prepoznali, bi jih uredili takoj. Enostavno pride takšna sezona. Uspelo se nam je ”izvleči”, svoje smo oddelali. Letos smo zopet štartali na polno, bomo pa videli, kam nas bo poneslo tokrat.
Ravno to je bilo moje naslednje vprašanje: kakšne so letošnji cilji Hannovra?
Gremo iz tekme v tekmo. Imamo 34 kol, vsak obračun pa je potrebno oddelati po svoje, ampak vselej ciljamo na zmago. Da bi govorili o ciljih, je vseeno še malce prehitro.
V Hannover si prestopil na začetku lanske sezone, potem ko si oddelal svojo avanturo pri Fortuni. Ali lahko rečeš, da si v Nemčiji našel samega sebe?
Že ko sem prišel v Dusseldorf, sem bil na igrišču po zgolj 3 ali 4 dneh treniranja z ekipo in potem me je zgolj poneslo. Všeč mi je nemški slog nogometa, vedno sem se želel preizkusiti v nemški ligi. Kot vsak igralec sem se tudi sam privadil na stil igranja. Všeč mi je tudi dejstvo, kako Nemci gledajo na nogomet in kakšen je njihov način razmišljanja. Treningi so intenzivni in lahko storiš velike korake v pravo smer.
Preden si prišel v Nemčijo, si kar 9 let nastopal v Italiji. Kakšna je razlika med italijanskim in nemškim nogometom?
Italijani stavijo veliko več na taktiko. Ne bom rekel, da piljenja taktike v Nemčiji ni, je je pa bistveno manj. Tu nadoknadimo vse s tekom in intenzivnostjo treningov, vse je bolj čvrsto. V nemški ligi so precej višji, bolj robustni in fizično močnejši napadalci kot v Italiji.
Bil si redni član mlajših selekcij slovenske izbrane vrste, za člansko reprezentanco pa nastopil na 4 tekmah. Je ravno redno nastopanje v dresu z državnim grbom nekaj, ali pa edina stvar, ki ti v tem trenutku manjka?
Rekel bi, da ja, reprezentanca je za vsakega igralca velika čast in mi je v zadnjih sezonah zelo manjkala. Ampak najprej mora vse delovati na klubski ravni. V Hannovru si želim redne minutaže, napredovanja in doseganja klubskih ciljev. Nikoli ne reci nikoli, upam, da mi bo ta sezona prinesla ponoven vpoklic v izbrano vrsto.
Za konec: imaš 27 let, septembra boš vpihnil 28. svečko, lahko bi dejali, da si v najboljših nogometnih letih. Kakšne ambicije glede nadaljevanja kariere imaš sam?
Rad bi naredil preskok in nastopil med nemško elito, in to kar se da čim prej. Bomo pa najprej videli, kam nas bo ponesla letošnja sezona.
Foto: Imago Sports via Guliver
