Marič pred novo biatlonsko sezono optimističen: “Vsi so izjemno zagnani”

Štirikratni olimpijec Janez Marič je na čelu slovenske biatlonske reprezentance nasledil nemškega strokovnjaka Ricca Grossa. Kot pravi, si je obul velike čevlje, a v biatlonu ni velikih neznank, spremembe so v niansah in zanj je najbolj pomembno - verjame v uspeh.

“Zastaviti si moraš cilje in postaviti meje,” je v pogovoru za STA dejal 49-letni Marič, ki bo pod drobnogledom vodstva reprezentance. To je leta 2022 z velikim pompom in pričakovanji najavilo prihod nemškega večkratnega olimpijskega prvaka, Ricca Grossa, ki naj bi z znanjem in izkušnjami med najboljše popeljal mladi rod ekipe na čelu z nosilci kolajn v mladinskih konkurencah Lovrom Plankom, Tonijem Vidmarjem in Alexom Cisarjem. Velik korak naprej se je pričakoval tudi od Anamarije Lampič.

Spomladi pa so se slovenski biatlonci mnogo bolj potihoma razšli z Grossom, ki je ekipo sicer dvignil na višjo raven, glede na dejstvo, da že dve sezoni na velikih tekmovanjih manjkajo ruski in beloruski tekmovalci, pa napredek ni zadovoljil apetitov vodstva. Raven naj bi zdaj dvignil Marič, ki so ga v vodstvu zamenjali prav z Grossom.

“Zavedam se, da sem obul velike čevlje. A tega se ne bi šel, če bi mislil, da ne moremo izpolniti pričakovanj. Delamo v to smer.” In kot pravi, se od vsakega trenerja nekaj naučiš, a gre vedno le za malenkosti.

“Ne odkrivamo tople vode. V biatlonu so zadeve jasne, razlike pa so v malenkostih, dolžini premora med vajami in treningi, prostih dnevih. In to skušam čim bolje prilagajati pripravam.”

Kot še prvi Marič, je najbolj pomemben posluh vodstva panoge, ki zagotavlja finance. “S tega vidika imamo zadeve res urejene in popolno podporo. Vse, kar potrebujemo za dobro pripravo, nam je na voljo.”

Najbolj pomemben pa je odnos tekmovalcev. “Zelo sem zadovoljen. Vsi so izjemno zagnani in delovni. Vsi vedo, zakaj so tukaj, vedo, kaj si želijo doseči in vsak se trudi, da bi to tudi dosegel. To poznam kot nekdanji tekmovalec. Gre za nekakšen balonček in živiš samo za to. Moja naloga je motivacija in da nanje prenesem kakšno izkušnjo.”

Ekipe ostajajo nespremenjene. V moški vrsti ostaja prvo ime Jakov Fak, ki je konec tedna v Dresdnu slavil na prestižni tekmi na rolkah, velika so pričakovanja pri Planku in Vidmarju, stalnica je Miha Dovžan, priključujeta pa se tudi mlada Matic Repnik in Mark Vozelj.

“Predvsem od Planka in Vidmarja pričakujem korak naprej. Njuna generacija s Francozom Ericom Perrotom in Italijanom Tomassom Giacomelom se je že prebila v vrh in želim si, da se temu pridružita. Korak naprej pričakujem tudi od Dovžana, mladi pa v prvi vrsti nabirajo kilometrino in izkušnje.”

“Za Faka pa vsi vemo, da ni več najmlajši. Ima program in v tem obdobju trenira sam, ekipi se pridruži le občasno. Zaradi regeneracije potrebuje drugačen koncept in nima smisla, da ves čas trenira z mlajšimi. Mislim, da je veliko bolje, da je lahko več z družino, da se pripravlja po svoje in od tega imamo vsi več. Mladi tekmovalci imajo izjemno motivacijo in se na treningih ‘mečejo na glavo’. Starejši motivacijo združijo z izkušnjami.”

In kot pravi Marič, je bila glede na testne tekme Fakova priprava dobra. “Poleti je nastopil tudi na festivalu Fourcade v Franciji, kjer je bil s tekaškim delom zelo zadovoljen. Povedal je, da je brez težav tekmoval z najboljšimi. Malo se je zatikalo s puško. Glede na to, kar vidim na treningih, lahko potrdim, da je zelo močan.”

Še naprej je velika neznanka Cisar, ki prav tako vadi po lastnem programu. “Pošiljam mu program, a ne vem natančno, kaj lahko pričakujem. Lani je bil na eni tekmi dober, a za to se da pripraviti, ne verjamem pa, da se lahko pripraviš za tritedenski sklop tekem, če ne treniraš sistematično.”

Vse močnejša postaja tudi ženska ekipa, kjer so velika pričakovanja pri Lampič, ki pa zaradi avgustovske bolezni ni v 100-odstotni formi, Polona Klemenčič je že dokazovala, da je lahko članica elitne deseterice v svetovnem pokalu, vse hitrejša in močnejša pa je mlada Lena Repinc.

“Lena je res zelo hitra, sam pa menim, da ji manjka še nekaj moči. Klara Vindišar in Kaja Zorč sta se pridružili ekipi, z nami ostaja tudi Živa Klemenčič,” je dejal Marič, ki je o Lampič dodal: “Verjamem, da bo izgubljeno na treningu do začetka sezone nadoknadila.”

Medtem ko tek pri Lampič ni vprašljiv, pa so se ji v zadnjih dveh sezonah na strelišču prepogosto zatresle roke. Na streljanju z ekipo letos dela Ljubo Tomažič.

“Na treningih je napredek viden. S trenerjem delata veliko individualno, več dela tudi z laserjem, kjer se vidi, kako se puška giblje. Trenerji smo res naredili vse in če ne bo šlo, si ne bomo smeli ničesar očitati. V tem trenutku nikakor ni tekmovalka tipa Lisa Vittozzi, ki ima 90-odstotni strelski izkupiček, nihanja bodo, upam pa, da bo dobrih tekem čim več.”

Največ skrbi strokovnemu vodstvu povzroča servis smuči. Andraž Rihtaršič je po koncu sezone našel skupen jezik z Nemci. “Iščemo novega serviserja, a je to izredno občutljivo delovno mesto. Težko je dobiti dobro zamenjavo. Anže Globevnik je učil Andraža in upam, da bomo čim prej našli ustrezno zamenjavo. A to je težava številnih ekip, saj težko dobiš res dobrega človeka, ki ga zaposliš samo za zimsko obdobje. Sam ostajam optimist.”

Čeprav je do prvih biatlonskih tekem še več kot dva meseca, Marič pravi, da bosta zelo hitro minila. “Zdaj gremo najprej v Hochfilzen, večkrat se bomo ustavili na Pokljuki, gremo tudi v Ramsauu in Obertilliach, kjer nas čaka tudi nekaj snežnega treninga, in konec novembra nato v Kontiolahti.”

Foto: Sportida.com
Vir: STA