Po dveh zaporednih remijih se je Paris Saint-Germain vneto pripravljal na revanšo obračuna za vrh skupine H Lige prvakov s portugalsko Benfico. Le nekaj ur pred tekmo na domačem stadionu Parc des Princes pa so bili vsi pogledi uprti v Kyliana Mbappéja, ki je javnost šokiral z željo po kar najhitrejšem možnem odhodu iz kluba samo pet mesecev po podpisu nove, po vsebini megalomanske triletne pogodbe. 23-letnik je s predirljivo potezo še enkrat izzval samooklicano sveto nogometno institucijo in obrnil hrbet kolektivni logiki.
Vse od prihoda nogometašev na zelenico pariškega stadiona je objektiv kamere iskal samo njegov obraz. Po popoldanskih objavah v številnih kredibilnih medijih, v katerih je jasno in glasno izrazil voljo po slovesu od mesta luči, je zavzel središče celotne pozornosti javnosti. Torkov večer v francoski prestolnici je posledično postal Mbappéjev večer. Še preden so se razvnele diskusije o njegovi (ne)upravičenosti javnega izražanja nezadovoljstva, je karizmatični napadalec prisilil Luisa Camposa v vlogo dežurnega gasilca medijskega požara in uspel nadvse sunkovito potisniti v pozabo tekmo za PSG-jevo evropsko prihodnost z vodilno ekipo portugalskega prvenstva.
Športni svetovalec uprave pariškega kluba se je na Mbappéjeve besede pričakovano odzval impulzivno, ne da bi se pretirano obremenjeval s primernostjo časovnice. »Vsak dan sem z njim in nikdar mi ni govoril o januarskem slovesu. Ocenjujem, da so takšne izjave pred tako pomembno tekmo povsem neprimerne, zato sem se hitro obrnil na vas novinarje. Kategorično zavračam, predvsem pa jasno zatrjujem, da Mbappé ne meni ne predsedniku Al-Khelaifiju nikdar ni zaupal ideje o januarskem odhodu iz PSG.«
Vsi pogledi so uprti vame
Občinstvo na stadionu in pred malimi zasloni si je zato z grizenjem nohtov in puljenjem las krajšalo čas do konca tekme, ko naj bi se središčna figura v novinarski mikrofon dokončno opredelila o pereči tematiki. Še prej so nestrpni navijači od serijsko nasmejanega miljenca želeli, da svoje pove na igrišču. Po neopazni predstavi na medlem sobotnem prvenstvenem obisku Reimsa (0-0) so v torek videli po obrazni mimiki bistveno bolj odločnega Mbappéja, ki ga je s podajami na levo krilo pridno zalagal Neymar.
Že ob prvem sprintu je lahko slišal žvižge in neodobravajoče vzklike s tribun: dokaz, da nekaj ur starega besednega izliva in nove epizode izzivanja klubske uprave gledalci le niso vzeli za svoja. Francoskemu reprezentantu pa je nekaj vendarle uspelo. Zadostil je nenehni potrebi jemanja vseh pogledov – brez izjeme – nase.
Brez Lionela Messija, z Neymarjem korak bliže zvezni vrsti in z nenavdihnjenim Pablom Sarabio je pariška sedmica postala torkovo orožje številka ena, kar je sprožilo neugodno posledico. Mbappé si je privzel vlogo dežurnega strelca, izsiljeval glavno besedo v sleherni akciji in nenehno iskal bolj ali manj ugoden položaj za zaključevanje napadov. Nenazadnje je z uspešno izvedeno enajstmetrovko izpolnil svojo primarno vlogo – biti odločilen.
Prvopostavljeni v hierarhiji streljanja z bele pike – čeprav je izvedbo večkrat uspešno prepustil specialistu Neymarju – je po prekršku Antónia Silve nad Juanom Bernatom brez trzaja zgrabil žogo in jo ob Brazilčevi glasni podpori katapultiral za golovo črto. S tem je simbolično postal nov najboljši strelec Paris Saint-Germaina v evropskih pokalih (31 golov) in z vrha klubske lestvice sklatil Edinsona Cavanija. Z vodilnim zadetkom – in z v končnici zaradi offsida razveljavljenim spektakularnim golom – bi lahko znova postal junak mesta, ki mu je izkazal pripadnost in v katerem si jemlje vso svetlobo.
V imenu ega
Po tekmi, ki domačinom po uspešni enajstmetrovki Benficinega vezista Joãa Mária ni prinesla zadoščenja (1-1), je bilo Mbappéjevo ime na vseh ustih, čeprav jo je protagonist zaradi blažjih bolečin v levem gležnju jadrno ucvrl v garderobo. »Kylian je moj dober prijatelj. Vsak dan nas navdušuje z iskrenim nasmehom. Po koncu pomladi nas ni zapustil, tako da tudi zdaj ne verjamem govoricam,« je javnost hitel pomirjati Sergio Ramos, katerega retoriko je v nadaljevanju povzel trener Christophe Galtier. »Popoldne smo o njem veliko slišali. Nisem še utegnil govoriti z njim, naš cilj je bil osredotočiti se na tekmo. Za njim je uspešna predstava. Pokazal je, da je velik nogometaš, vedno fokusiran na igro in tekmovanje.«
Če se za hip odmaknemo od leporečja in upoštevamo, da bodo v naslednjih dneh na plano bržkone pokukale nove podrobnosti dosjeja Mbappé, se bo večina strinjala, da je za PSG zloglasna tema ponovno postala še kako pereča. Vodilni možje kluba iz mesta luči so ob zvezdnikovih izjavah morda podvomili v pravilnost majskega podaljšanja sodelovanja, na podlagi katerega je bivši član Monaca postal najbolje plačan nogometaš na svetu.
V isti sapi je treba dodati, da uprava v trenutku podpisa očitno ni računala na predimenzioniran ego igralca, ki ob zanj manj ljubem sosledju dogodkov od začetka poletja (četudi PSG v novi sezoni še ni izgubil tekme) ne more skriti razočaranja, obenem pa iluziji spokojnosti – češ, da je vse v najlepšem redu – ni zmogel pustiti prostega toka, čeprav vzroka za kakršen koli alarm na obzorju niti (še) ni.
Naj si priznamo ali ne, Mbappé je ob koncu prejšnje sezone brez dvoma postal prvo ime franšize. Bi kot tak moral brez nasprotovanja sprejeti, da sta Neymar in Lionel Messi zavoljo neprimerno boljših predstav v primerjavi z lanskimi prav tako upravičena do svojega odmerka soja žarometov? Bi se Mbappé sredi manj zvezdniške zasedbe, ki ne bi bila tako nabita z egi in bi njen uspeh v veliki meri počival na njegovih prebliskih, kot je pred poldrugim letom predlagal Galtierjev predhodnik Mauricio Pochettino, počutil bolje?
Obe strani – tako igralčeva kot strokovna/upravna – bosta vsako naslednjo potezo primorani krepko premisliti. V nasprotnem primeru bi nered kaj kmalu postal neobvladljiv.
Foto: Glenn Gervot/Icon Sportswire via Guliver