Avtor: Rene Vidmar
19. 12. 2022, 10.29
Messi ima štiri naslove evropskega klubskega prvaka z Barcelono, sedemkrat je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu, ima zlato olimpijsko medaljo, lani je postal prvak južnoameriškega prvenstva, letos pa še zmagovalec tako imenovane finalissime oziroma tekme med prvakoma Evrope in Južne Amerike.
Na klubski ravni je osvojil vseh šest možnih naslovov. Z Barcelono je bil 2009 prvak Španije, osvojil je kraljevi pokal, španski superpokal, ligo prvakov, evropski superpokal in klubsko svetovno prvenstvo.
Najboljši nogometaš na svetu po izboru francoskega športnega dnevnika L’Equipe, ki podeljuje zlato žogo, je bil v letih 2009, 2010, 2011, 2012, 2015, 2019 in 2021. Naslov Fife za najboljšega je osvojil šestkrat (2009, 2010, 2011, 2012, 2015, 2019).
Z nedeljskim dosežkom pa se je Messi dokončno pridružil tudi Peleju in Diegu Armandu Maradoni. Nesmrtni dvojici, ki jima je ob vseh klubskih dosežkih, uspelo osvojiti tudi najbolj čislano lovoriko v svetu nogometa.
Pele je svoj prvi pokal za naslov svetovnega prvaka dvignil pri 17 letih. Nato mu ga je uspelo osvojiti še dvakrat. Legendarni Brazilec je sicer na klubski ravni 19 sezon igral za Santos. Z njim je osvojil šest naslovov brazilskega prvaka, dvakrat Copo Libertadores, dva medcelinska pokala in deset naslovov prvaka Campeonato Paulista. V tem tekmovanju je bil tudi 11-krat razglašen za najboljšega strelca. V nadaljevanju kariere je 82-letnik igral tudi v ZDA, kjer je branil barve New York Cosmosov.
V tistih časih so navduševali tudi igralci, kot so Alfredo Di Stefano, Ferenc Puskas, Raymond Kopa, Eusebio, Bobby Charlton, Gianni Rivera in mnogi drugi. A kljub izjemnosti omenjenih posameznikov je Pele še vedno veljal za nekaj več. Vse dokler ni 20 let pozneje na sceno stopil Diego Armando Maradona.
Zlati deček nogometa še ni bil rojen, ko je Pele že osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Ko je Brazilec osvojil tretjega je bil Maradona star 10 let. Legendarni Argentinec je kariero začel za domači Argentionos Juniors. Preden je odšel v Evropo, je kratek čas igral še za Boco Juniors.
Na stari celini je Maradona branil barve Barcelone, Napolija in Seville. Na svetovnem prvenstvu pa je debitiral leta 1982 v Španiji. Argentina je tedaj izpadla v drugem krogu. Že na naslednjem SP-ju v Mehiki leta 1986 pa so Maradono upravičeno primerjali s Pelejem. Argentini je namreč pomagal priti do svojega drugega naslova svetovnega prvaka. V finalu so gavči s 3:2 premagali Zahodno Nemčijo. Obe reprezentanci sta se v finalu pomerili tudi čez štiri leta. Tedaj je bila z 1:0 boljša Zahodna Nemčija.
Za razliko od Peleja je Maradona v svoji karieri imel srečo, da je igral v času, ko je televizijsko poročanje postalo globalno. Milijarde ljudi po vsem svetu so imele priložnost videti Maradonine čarovnije na igrišču. Tako kot Pele je tudi Argentinec imel številne konkurente, s katerimi so ga primerjali. Toda za razliko od Michela Platinija, Ruuda Gullita, Marca Van Bastna in Lotharja Matthäusa je Maradona tako kot Pele, imel nekaj več. In ravno to ga je delalo boljše od drugih.
Ves športni svet je moral na novega nogometaša, ki bi se lahko primerjal z omenjeno dvojico ponovno čakati 20 let. Če so Messijevi klubski dosežki že dalj časa govorili zase, pa je šele z nedeljskim naslovom svetovnega prvaka v jeseni svoje kariere dokončno odpravil vse dvome, ki jih je javnost imela o njegovi veličini. Lionel Messi je zdaj dokončno ime, ki si zasluži, da ga postavimo ob bok Peleju in Maradoni.
Foto: Tnani Badreddine/Defodi Images via Guliver
