Avtor: Nejc Mravlja
14. 11. 2023, 12.10
Ravno prav uležano in vešče pregneteno testo, paradižniki San Marzano, znamenita ”mozzarela di bufala”, koščki zrele bazilike in nekaj kapelj ekstra deviškega olja iz kampanijskih oliv … Zveni okusno in diši znano, kajne? Znamenita ”Pizza Napoletana” že polna tri stoletja osrečuje neapeljsko prebivalstvo in je z neštetimi bolj ali manj posrečenimi izpeljankami uspešno prodrla na svetovno kulinarično tržišče … Brez skrbi. Nismo zašli z začrtane nogometne premice. Po sijajni sezoni, ki jo je Napoli po 33 sušnih letih sklenil z zasluženim scudettom, se je poslovil v navijaških srcih z zlatimi črkami zapisani novopečeni italijanski selektor Luciano Spalletti. Alfa in omega kluba Aurelio De Laurentiis je bil postavljen pred dejstvo: loviti domačega naslednika ali zaupati tujemu kandidatu? Karizmatični sivobradec je verjel, da zmagovito pot zmore nadaljevati Rudi Garcia. Nekdanjemu trenerju Lilla, Rome in obeh Olympiquov (marsejskega in lyonskega) so se pri savdijskem Al-Nasru spomladi zaradi vse glasnejših nesoglasij z nogometaši na čelu s prvim zvezdnikom Cristianom Ronaldom zahvalili za sodelovanje in ponovno je postal zanimiv za evropsko tržišče. Nekoliko presenečen, a odločen se je sredi junija lotil izziva kariere: kako znamenito napoletano obogatiti s francoskim pridihom?
Gol Empolijevega jokerja Viktorja Kovalenka v sodnikovem dodatku je povzročil še močnejšo salvo žvižgov in negodovanja že tako ali tako nataknjenih Napolijevih tifozov. Oglušujoča kakofonija je po zadnjem sodnikovem pisku dosegla vrhunec med Garciinim sprehodom v garderobo. Francoz je tedaj že dobro vedel, da so mu ure v trenutni zaposlitvi štete. Proti tekmecu, ki je v dvoboj krenil iz območja izpada, so modri zapravili imenitno priložnost, da bi z zmago preskočili Milan in se zopet znašli med elitno trojko na prvenstveni lestvici. Zgodilo se je ravno obratno. Z najbrž preveč posiljeno izbiro, da nekatere nosilce (v prvi vrsti Zielinskega in Kvarackeljo) posadi med rezerviste, je Garcia brcnil v temo in na igrišču ostal brez konkretnih rešitev. Po tradiciji je Napoli vsebinsko prevladoval nad nasprotnikom, a na koncu je znova štel le rezultat. Minimalen poraz je odzvonil francoski različici napoletane, ki se pod Vezuvom nikakor ni prijela. Nogometni picopek iz Nemoursa je po okroglih 150 dneh zadnjič vodil aktualnega italijanskega šampiona.
Francoski trener je bil pod povišanim pritiskom že sredi prejšnjega tedna, ko je njegovo moštvo proti razglašenemu berlinskemu Unionu (železarji so v srce Kampanije priromali po osupljivem nizu dvanajstih porazov) zmoglo boren remi (1-1), po katerem se je klub odločil pritisniti na zasilno zavoro in ekipo zamotal v kokon ”silenzia stampe”. Po slovensko: vpleteni so se za nekaj dni zavezali molčečnosti. Sočasno je v glavi De Laurentiisa realno podlago dobila že nekaj tednov zorjena zamisel: ”Zbogom, Rudi!”. Predsednik je po pisanju priljubljenega lokalnega časnika besnel kot ris in trenerja po tekmi ni želel niti srečati. Javnost tako čaka le še na uradno objavo jedrnate in vsebinsko hladne potrditve prekinitve sodelovanja.
Predvidljiv neuspeh
Šestnajst tekem, osem zmag, po štirje porazi in remiji … to je končna bilanca Garcie na vroči modri klopi. Ekipa je v prvenstvu v povprečju zbrala 1,8 točke na tekmo, kar je najslabši učinek po obdobju Walterja Mazzarrija (oktober 2009 – maj 2013), ki po virih blizu kluba celo velja za najverjetnejšega Francozovega naslednika. Na prvi pogled izkupiček ljubiteljskega kitarista in strastnega zbiralca brenkal nikakor ni povprečen, kar ne nazadnje dokazujeta četrto mesto v ligi in ugodno izhodišče za preboj v osmino finala lige prvakov. Težava je v tem, da je Garciin predhodnik Spalletti letvico dvignil zelo visoko, previsoko. V nov obisk scudetta v Neaplju po več kot treh sušnih desetletjih niso več verjeli, a se je najbolj cenjena lovorika zahvaljujoč znameniti sezoni 2022/23 vrnila v objem vroče južnjaške duše. Francoz se zloveščim primerjavam od nastopa funkcije preprosto ni mogel ogniti in so bile zanj preveliko breme.
“Zahvaljujem se Lucianu za laskavo dediščino in dodaten čas za delo. Že ob prvem stiku z igralci sem spoznal, da želijo čim prej zavihati rokave in so polni samozavesti pred novim tekmovalnim obdobjem. Na njih je, da ohranijo enako mero motivacije,” je 59-letnik zatrdil na predstavitvenem nastopu. Komaj so se pokazali obrisi Garciinega pristopa, že je bil izpostavljen novinarskim in strokovnim primerjavam z gologlavim navdušencem nad vinogradništvom. Pri tem so mnogi – novinarji in stroka – prehitro pozabili, da se je tudi Spalletti v svojem z zlatom posutem neapeljskem opusu močno naslonil na pečat svojega predhodnika Maurizia Sarrija. “Trdim, da nenehne primerjave z minulo sezono niso pravične do Rudija. Vsak trener ima svoj način dela in svoje ideje, po katerih naj ga sodijo. Naj povem še enkrat: primerjave niso na mestu. Ne živimo v preteklosti,” je na novinarski konferenci pred septembrskim reprezentančnim oknom dodal Francozov predhodnik.
Za razliko od Garcie je Spalletti očitno bolje in temeljiteje pretresel predhodnikovo delo in mu dodal svojo noto. Njegov naslednik pa se je ujel na prikupne limanice kopiranja Napolija iz minule sezone, kar je počel s premehko roko in preveč rezkim tonom. Letošnji modri so ohranili prvenstveni primat v posesti (v povprečju kar 59% igralnega časa), a so v napadu postali sterilnejši. Prej nepopustljivo izvajanje pritiska – pod Spallettijem največje moštvene odlike – je z vse večjo neorganiziranostjo izgubljalo pomen, posledično je padla učinkovitost. Francozov predhodnik je od igralcev v vsakem trenutku zahteval brezpogojno zalaganje, pod Garcio pa so postali bolj prepuščeni samim sebi, kar je v športu vselej dvorezen meč. Lep primer je gruzijski čarodej Hviča Kvarackelja, ki je to jesen resda zabavnejši (v povprečju niza več kot štiri preigravanja na tekmo lige prvakov), a je glede na minulo sezono bistveno manj učinkovit (trije goli in pet asistenc, v enakem obdobju lani je zbral osem golov in deset asistenc). Ob taktiki ne gre prezreti niti 59-letnikove osebne nezmožnosti prilagoditve ekipi. Različni pogledi so privedli do odprte izmenjave mnenj: najbolj sta izstopala šuma s Kvarackeljo in napadalcem Victorjem Osimhenom. Četudi je Garcia pokazal svojo širokogrudnost z javnim salomonsko-spravljivim ščitenjem Nigerijčevega septembrskega norčevanja iz kluba na priljubljenem socialnem omrežju, je bila razpoka očitno že prevelika.
Sklepu bi težko oporekali z oprijemljivim argumentom, čemur v en glas pritrjujejo navijači. Že ob Garciinem prihodu pod Vezuv so vihali nosove in bi precej bolj vedrih obrazov sprejeli tedaj najresnejša Francozova protikandidata Thiaga Motto ali Vincenza Italiana. Že pred začetkom nedeljske tekme z Empolijem, ko je ikonični spiker na stadionu Diega Armanda Maradone Daniel ”Decibel” Bellini oznanil začetni postavi, so tifozi trenerja ubrano izžvižgali. V klubu, kot je Napoli, se stvari lahko odvijejo zelo hitro – v obe smeri. Bivši trener Cristiana Ronalda je to dobro vedel, čeprav je v podobnem okolju že deloval. Mož, ki mu je z marsejskim Olympiquom pred dobrimi petimi v finalu evropske lige prestižno lovoriko preprečil Oblakov Atlético Madrid, bo po slabe pol leta zapustil Napoli skozi stranska vrata, skozi katera bo morda stopil glavni Mazzarrijev tekmec – in še en bivši strateg OM – Igor Tudor, ki se je pripravljen ponovno spustiti v vulkansko žrelo s tveganjem, da mu bodo zopet zagorela krila.
Foto: Guliver Image
