Nekaj gnilega je v monaški kneževini

S parafraziranim citatom iz Shakespearovega Hamleta si lahko nazorno pomagamo pri opisu trenutnega stanja v nogometnem ponosu druge najmanjše države na svetu. Po nesluteno hitrem koncu že druge zaporedne skromne sezone, ki sta jo zaznamovala odhod Leonarda Jardima in prihod Portugalčevega naslednika Roberta Morena, je slednjemu uprava rdeče-belih v začetku priprav na novo tekmovalno obdobje na splošno začudenje javnosti pokazala vrata. Mladi Španec je v zgolj sedmih mesecih delovanja ostal brez ustreznega časa za dokazovanje svojih trenerskih zmožnosti in vcepljanja idej v z dvomi prepredeno zasedbo. Najverjetnejši naslednik bivšega zasilnega stratega Furie Roje je nekdanji selektor hrvaške reprezentance Niko Kovač, ki je pred zahtevnim izzivom: prevzeti klub brez razvojno usmerjene vizije.

»Jutri nadaljujemo s pospešeno vadbo in izpolnjevanjem zahtevnega urnika priprav. Naše misli bomo usmerili v naslednjo tekmo, na kateri želim preizkusiti čim več igralcev, da bom videl, na koga lahko resno računam.« S to izjavo je Moreno po koncu petkove prve pripravljalne tekme pred novo sezono, AS Monaco je v gosteh z 2-0 ugnal svoj podružnični klub Cercle Brugge, naznanil smer priprav moštva iz kneževine. Tedaj še ni vedel, da bodo te besede njegove zadnje v vlogi trenerja s ruskimi milijoni podprte institucije. Po navedbah zanesljivih virov je bil že v petek, manj kot sedem mesecev po sklenitvi dveinpolletne pogodbe, seznanjen z odpustno izjavo. Gre za osupljivo odločitev, čeprav se jih je (vključno z nerazumljivimi in nepričakovanimi zasuki) nogometna javnost v zadnjih letih v povezavi s klubom, nad katerim vse od ustanovitve pokroviteljsko bdi monaški knežji dvor, docela privadila.

Za prikaz vsebin z družabnih omrežij morate omogočiti piškotke družabnih omrežij (Twitter, Facebook, Youtube, …). S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotkov za družabna omrežja.
Potrdi Več o nastavitvah piškotkov.

13 tekem in potem … slovo

Čeprav si je vodstvena struktura z Morenom na papirju začrtala sodelovanje na dolgi rok in je Špančev prihod razjarjenim navijačem, zasičenim z medlim in predolgo trajajočim drugim trenerskim stažem Leonarda Jardima, vlil upanje na boljšo prihodnost, bo tudi 42-letnik zapustil funkcijo s sklonjeno glavo. Logičen razplet: ekipo je vodil le na 13 tekmah z mešanim uspehom (po pet zmag in porazov, negativna razlika v zadetkih) in s spregledljivim devetim mestom na prvenstveni lestvici. Odhod ima bogat priokus po nedoseženih ciljih, povezanih z neuspešno vrnitvijo prvaka iz sezone 2016/17 vsaj na evropski oder in neuslišano navijaško željo po vnovič gledljivi vsebini na igrišču. Moreno je takoj naletel na osnovno težavo: nekdanja desna roka Luisa Enriqueja v prvih mesecih delovanja ni uspela prepričati vodstva kluba. Veljake, ki skrbijo za plače igralcev, je še bolj razočaral s tem, da je podlegel pred prezahtevnim izzivom upravljanja s klubom bogate preteklosti in zavidanja vrednega ugleda.

A začelo se je povsem drugače. Nekaj ur pred prigarano domačo februarsko zmago nad Angersom (1-0) mu je generalni direktor in podpredsednik kluba Oleg Petrov še nudil vso podporo. »Že po prvem srečanju z Robertom sem imel dober občutek. Spremljal sem ga med treningi in v pogovorih s sodelavci. Goji odličen odnos z igralci. Imel je nekaj začetniških težav, a prepričani smo, da smo z njim zadeli v polno. Na nas je, da mu pustimo dovolj časa za razvijanje svojih idej, ki nas bodo vodile do novih uspehov. Lahko bi izbrali bistveno slabše.« Prav »čas za razvijanje svojih idej, ki bodo ASM vodile do novih uspehov« je tisto, na kar je Moreno upal in bi nujno potreboval, a tega naposled ni dočakal. Kot že ničkolikokrat po prihodu v klub se je podpredsednik Petrov tudi tokrat ugriznil v jezik, zatrdil nekaj in potem storil nekaj povsem drugega. S svojim izvajanjem je potrdil, da nogometni ponos kneževine še zdaleč ni ozdravljen.

Za prikaz vsebin z družabnih omrežij morate omogočiti piškotke družabnih omrežij (Twitter, Facebook, Youtube, …). S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotkov za družabna omrežja.
Potrdi Več o nastavitvah piškotkov.

Prihaja Kovač?

Včeraj je v javnost pricurljala vest, da je kontradiktorna uprava Monaca upe na všečnejšo prihodnost položila na Nika Kovača, ki je po novembrskem odhodu iz Bayerna željno pričakoval nov izziv. Za nekdanjega hrvaškega selektorja se je zavzel nov Monacov športni direktor Paul Mitchell, ki na pomembnejše funkcije v klubu pričakovano želi umestiti svoje ljudi. Tokrat mu je ponagajala časovnica. Klub iz kneževine že čez dober mesec (23. avgusta) čaka uvodna ligaška preizkušnja nove sezone. Nov strokovni vodja bo imel na voljo zelo malo časa, da spozna igralce in moštvu vtisne svoj pečat. Še manj mu ga bo ostalo za kolobarjenje v po mnenju mnogih strokovnih opazovalcev doslej najtežjemu prestopnemu roku.

Da bi karseda hitro ujel zaostanek za primerljivimi nasprotniki v francoski nogometni krajini, bo moral trenerski prišlek upoštevaje kronično impulzivnost rdeče-bele uprave hitro skočiti v s fantomi preteklosti napolnjeni kalni bazen. Prva visoka ovira na poti do pridobivanja zaupanja klubskega vodstva in izpolnjevanja visokih ciljev bo gradnja temeljev bodoče hrbtenice članske zasedbe. Najsibo Kovač ali kdo drug, v kneževino bo moral priti opremljen z jasno izraženo neomajno vizijo. Od te se je vse od jeseni 2018 in hitro pozabljene klavrne epizode s Thierryjem Henryjem v glavni vlogi Monaco znatno oddaljil. Tudi danes še nič ne kaže na to, da bi uprava našla izgubljeni kompas.

Foto: Šport TV