Časi, ko se je sejal krompir in se je potem sprenevedavo čudilo, da ni vzklilo žito, so očitno minili tudi pri ne tako daleč nazaj serijskem vladarju italijanske nogometne krajine. Petnajst točk minusa v prvenstvu in vse verjetnejša izključitev iz evropskih tekmovanj do poletja 2028 sta spremenljivki, ki utegneta gromko pretresti Juventusove temelje. Se bo belo-črni ponos Piemonta prisiljen znova pobirati iz globočin mordorja, kamor je trpko padel povečini po lastni krivdi?
Te dni ni najbolj enostavno biti navijač stare dame. Popolni zapriseženci zeber so morali najprej požreti ponižanje pod Vezuvom, kjer jih je s 5-1 nadigral Napoli. Kmalu zatem pa so se znašli še pod plazom zbadljivk in norčevanja s strani privrženk in pristašev Interja, Milana, ostale nogometne Italije in priložnosti primerno glasnih tujih klubov – celo ruski Rubin Kazan je šegavo pristavil lonček na priljubljenem družabnem omrežju.
Razlog tiči v petkovi objavi odvzema debelih petnajst točk s strani italijanske nogometne zveze. Všečen vtis z nedeljske vihrave predstave proti Atalanti (3-3) je bil hitro umaknjen v ozadje pozornosti in ne bo spremenil trenutno grenke torinske realnosti. Juve je v grobem športnem pogledu daleč od svojega zenita in še dlje od vrha domače ligaške konkurence … na vseh ravneh daleč od svoje še ne tako stare premoči na Apeninskem polotoku.
Bilo je v zraku
Novembrsko dogajanje v klubu je z nenadnimi odhodi ključnih odločevalcev – v prvi vrsti predsednika Andree Agnellija in njegovega prvega pribočnika Pavla Nedvěda – v luči preiskav o prirejenem računovodstvu nakazovalo strmino ledene gore, a si bržčas nihče ni predstavljal, da bo vzpon nanjo tako dolg, mukotrpen in negotov. Da vrha še ni niti na vidiku, so potrdili oblastniki na FIGC s presekanim gordijskim vozlom. Krovna nogometna organizacija pri naših zahodnih sosedih je športni kazni dodala še sankcije za zdaj že bivšo upravno strukturo, ki je sredi svetovnega prvenstva v Katarju želela čim bolj potihoma zapustiti majajočo se barko: Agnelli in še en nekdanji član upravnega odbora Maurizio Arrivabene bosta v naslednjih dveh letih prisilno oddaljena od nogometnega delovanja, nekdanji dobitnik zlate žoge Nedvěd bo na stranskem tiru (vsaj) osem mesecev, medtem ko je češnja na vrhu kazenske torte pripadla med leti 2010 in 2021 športnemu direktorju Juventusa Fabiu Paraticiju, ki se bo, če bo kazen obveljala tudi na območju njegovega sedanjega delodajalca Tottenhama, hladil kar poltretje leto.
Nad staro damo pa se kopiči še več temnih oblakov. Teža sankcij bi se v prihodnjih tednih utegnila še zvišati. Če ima Juve možnost pritožbe na odvzem točk – in jo bo tudi izkoristil – na italijanski olimpijski komite (CONI), so se afere umetnega napihovanja finančne vrednosti nogometašev nekdanji oblastniki pri stari dami še najmanj bali in se je še danes ne. Prihodnji teden se bo odbor FIGC lotil novih dveh front: tiste o »plačnih mahinacijah« znotraj kluba in tiste, ki jo preiskovalci Juventusove problematike imenujejo »partnerstva« med belo-črnimi in nekaterimi prvoligaši. Po navedbah časnika Il Fatto Quotidiano način plačevanja igralcev s strani torinskega kluba ni bil v celoti obelodanjen domači nogometni zvezi. Modus operandi je stari dami omogočil »preložitev izplačila slabih 60 milijonov evrov v naslednjih letih«. Finančna slika je očitno še precej bolj majava, kot se zdi na prvi pogled …
Padec, pristanek …
Ob vsrkavanju novic v povezavi z rekorderjem po številu nogometnih lovorik na Apeninskem polotoku le stežka odmislimo primerjavo s podirajočo se hišico iz kart. Obsodba o igralskih plačah – in ne tista prejšnja o poskakujočih vrednostih nogometašev – bi spustila damoklejev meč čez Juventusovo mednarodno udejstvovanje: ker klub s tem krši pravila finančnega fair-playja. Zakaj torej v zadnjem primeru da in v prejšnjem ne? Povsem preprosto. Instance pojasnjujejo, da je matematično zelo težko, če ne nemogoče, natančno opredeliti igralčevo vrednost. Stara dama, ki je zavoljo krhke finančne slike in izgube v višini 200 milijonov evrov v zadnjih dveh sezonah že lep čas pod Uefinim drobnogledom, je na dobri poti k izključitvi iz evropskih pokalov od naslednje sezone dalje. Italijanski mediji odkrito in ne brez osnove namigujejo celo na petletni suspenz (do poletja 2028).
Njegova uresničitev ne bi bila presenečenje. Toliko bolj, če vemo, da Agnellijevo neomajno vztrajanje za ustanovitev zloglasne superlige ne govori v prid torinskemu klubu. Skupek afer bi znal celo preseči škandal Calciopoli iz leta 2006 in bi dodatno očrnil trenutno precej klavrno podobo zgodovinsko najbolj ornamentirane italijanske nogometne institucije. Če je večina Juventusovih tifozov še vedno v šoku, živčnih in razočaranih ob spremljanju ljubljenega kluba osamljenega v soju žarometov na zatožni klopi, pa je vse več glasov uperjenih naravnost v bivšo vodstveno vrhuško. S posebno objavo so se jasno in jedrnato odzvale tudi vodilne skupine Juventusovih ultrasov: Drughi, N.A.B. in Viking. Slednji je Agnelli v času predsednikovanja prepovedal vstop na domači stadion. »Tokrat je še slabše kot leta 2006. Takrat nam nihče ni mogel ničesar očitati in kar se je zgodilo, je bila prekinitev naše športne prevlade, ki je za vse ostale postala moteča. Danes govorimo o nečem povsem drugem. Plačujemo, ker so odvratna bitja dojemala naš sveti dres kot predmet brez duše …« Nihče ne ve, kam bo padla stara dama in kako globok bo njen padec, čeprav bo tudi v tem primeru – kot vselej – najpomembnejši pristanek.
Foto: Matteo Bottanelli via Guliver Images