Avtor: Nejc Mravlja
4. 2. 2021, 10.12
Olympique iz Marseilla v tej sezoni nikakor ne neha premagovati sebe. Potem ko je igralcem članskega moštva uspelo podreti klubski rekord po število zaporednih prvoligaških porazov, je OM postal še prva francoska nogometna institucija, ki je trenerja po njegovi odstopni izjavi brez pogovora in prepričevanja v nasprotno hladnokrvno odpustila. Zgolj nova kaplja v morje odkrite vojne z navijači? Eksplozivnega ozračja v mestu pod vzpetino s slovito baziliko Notre-Dame de la Garde ni omilil niti včerajšnji remi na gostovanju v Lensu (2-2), kjer so Fokajci živahno začeli, z goloma Thauvina in Milika suvereno vodili, a nato proti ekipi, ki jih je pred slabima dvema tednoma začarala na dvorišču znamenitega Vélodroma (0-1), psihološko in kondicijsko popustili. Pokazatelj več, da se moštvo iz največjega francoskega pristanišča vidno oddaljuje od tako opevanih evropskih vstopnic. Češnja na vrhu torte na vroči jug prihaja v nedeljo, ko si bo najdražja zasedba lige in državna sovražnica številka ena prizadevala nadaljevati rekordni niz nepremaganosti v marsejski nogometni školjki. Kar Mandandaju, Payetu, Thauvinu in druščini ni uspelo na navidez banalnem obisku Lensa, jim lahko v nedeljo. Uspeh na klasiki s PSG bi vsaj delno zakrpal sveže rane, ki so povezane v kaotični feljton med domačo javnostjo požele celo večji jek in zanimanje kot najbolj priljubljene informativne oddaje ali v pandemoničnih časih tako čislan filmsko-serijski material na spletnih pretočnih platformah.
Riba smrdi pri glavi
Povod za izbruh nelagodja je bila sobotna navijaška ofenziva na klubsko vadbeno središče La Commanderie. Nasilneži so se spravili celo na nič hudega sluteče igralce in poškodovali španskega branilca Álvara Gonzáleza, ki ga je po pomiritvi strasti in ohladitvi glav v bran med sotrpini javno vzel le dolgoletni vratar Steve Mandanda. »Že trinajst let branim barve OM. Institucijo poznam do obisti, zato se zavedam razsežnosti čustvovanj, najsibo ljubezni ali jeze, ki ju lahko povzroči dogajanje v klubu. Današnje peripetije so me razžalostile in so nedopustne. Smo nogometaši in rezultatsko-športna kriza ne sme in ne more povzročiti tovrstnih nasilnih dejanj. Čas je za pomiritev in brzdanje strasti.« Ostali so se zavili v molk. Tudi v tej sezoni fantomski Nemanja Radonjić pa je v izdihljajih januarskega prestopnega roka nehote celo sledil Mandandajevemu pozivu, Marseille zamenjal za nemško prestolnico in vsaj delno vrnil nasmeh na navijaške obraze.
Dogajanje na idilični lokaciji trenažnega centra pa ni zmotilo klubskega športnega direktorja. Pablo Longoria je v zaključnih urah zimskega trgovanja zgledno izpolnjeval svoje naloge. Naslednik Andonija Zubizarrete je srbskega bliska Radonjića posodil Herthi in v Olivierju Ntchamu našel zamenjavo za že bivšega vezista Morgana Sansona. Na tej točki je nastopila težava. Vezist Celtica in v preteklosti odkrit simpatizer PSG se ni dopadel trenerju Villasu-Boasu, kar je v veliki meri vplivalo na Portugalčevo torkovo dokončno odločitev o predčasnem slovesu, čeprav je še nekaj dni nazaj zagotovil, da bo spoštoval pogodbo in vodil OM do konca pomladi. Sobotni napadalci si za cilj stampeda niso zastavili trenerjeve glave, ampak tisto iz najvišjega nadstropja klubskih prostorov. Predsednik Jacques-Henri Eyraud je v želji po pomiritvi strasti med nastopom v priljubljeni nogometni oddaji na najbolj gledani francoski športni televiziji povzročitelje nemirov javno oznanil za malopridne spletkarje …
V mesijanski vlogi gasilca požara je prvi mož kluba zgovorno razpredal o izgredih, potem ko je po nedavnem odkritem sporu v slačilnici med Dimitrijem Payetom in Florianom Thauvinom, ko bi moral povzdigniti glas, prikladno umolknil. Eyraudov odziv ni presenetil, če vemo, da v komunikaciji z organiziranimi tifozi ne zmore najti iste valovne dolžine in so prav najzvestejši navijači dežurni krivci za vodstvene zdrse, ena od največjih skupin podpornic in podpornikov, les Yankees, pa po predsednikovi volji od leta 2018 sploh nima vstopa na domači stadion. V srcu mahinacij so vodilni možje v klubu iz rokavov povlekli novega aduta in se obrnili na eno od klubskih ikon. Basile Boli je na priljubljenem družabnem omrežju zapisal: »To ni Marseille, ki ga ljubim. Na takšen način se ne ureja težav. Nasilje nikdar ni rešilo problema.« Če smo zelo olikani, lahko rezultat upravnih prizadevanj označimo za majhen lepotni popravek. Bolijevo politično korektnost je v ozadje pozornosti z vehementno, a v mnogočem tehtno izjavo na francoskem nacionalnem radiu umaknil nekdanji karizmatični predsednik Bernard Tapie, pod taktirko katerega je OM spomladi 1993 skočil na evropski vrh in bil zaradi nečednih poslov leto zatem degradiran v drugo ligo. »Trenutna vodstvena garnitura želi uničiti ugled institucije, ki deluje že več kot stoletje. Če želi trener odstopiti, je to njegova stvar. Prišel bo nov, obrnili bomo list in šli naprej. Zdaj mora to storiti še nekdo drug, tisti, ki zavzeto trosi gnoj po klubu in nespametno vliva olje na ogenj. Eyraud bi moral spoznati, da vodenje OM presega njegove sposobnosti.«
Lajanje bivših
Pričakovano so se oglasili številni nekdanji asi, ki so na igriščih bogatili klubsko preteklost. Najbolj prodoren je bil tudi tokrat glasni Éric Di Meco, ki je v vlogi radijskega strokovnega komentatorja navijače postavil v isti koš. »Ne gre za dobre in slabe navijače. Če se klub javno ponaša z najboljšimi podporniki na svetu in ti prepotujejo na tisoče kilometrov, da bi tudi na najbolj oddaljenih gostovanjih soustvarjali vzdušje in pobliže motrili ljubljeni klub, se je treba do njih zgledno obnašati in jih ne odrivati stran. Z njimi je potrebno gojiti dobre odnose in jim razložiti, da s prestopniškim obnašanjem škodijo ugledu institucije.« Di Mecova bodica je bila v prvi vrsti usmerjena v izjave Habiba Beya in tistih, ki so agresivne klubske pristaše označili za psevdonavijače v polnem pomenu besede. Prav skrajneže so v precep v ponedeljek vzeli oblastni organi.
Štirinajsterica najbolj razgretih je prejela poziv na sodni zagovor 24. februarja, osmerica bo Dan D pričakala v začasnem priporu. Torej skoraj mesec za rešetkami brez dokazano potrjene aktivne vloge v sobotnih izgredih. Vodje navijaških skupin so v podporo prestopnikom že pričele zbirati podpise, a je peticija, nastala po medijskem linču, njihovo edino dejanje, pa še to je nastalo po dolgem molku. Sklepi torkovega sestanka skupin organiziranih tifozov niso prišli v javnost, so pa nekaj minut po zaključku diskusije izvedeli za trenerjevo slovo, ki ni pogojeno s sobotnim zavojevanjem klubskih prostorov, ampak je po besedah AVB zgolj posledica nestrinjanja v delovanju OM na nogometni tržnici.
Razmislek in ugibanje o dejanskem vzroku Portugalčevega odhoda sta po zahtevnem obisku Lensa in le nekaj dni pred nedeljsko klasiko potisnjena vstran. OM se je v morda prelomnem obdobju sezone znašel brez trenerja. Včeraj sta člansko ekipo vodila šef klubske akademije Nasser Larguet in trener B ekipe Philippe Anziani, ki bosta najverjetneje z igralci kovala taktiko tudi za nedeljski dvoboj s PSG. Nogometaši so bili po remiju na drugem koncu Francije deležni posebne ugodnosti. Vožnja z avtobusom od stadiona Bollaert-Delelis do letališča je minila brez spremstva žaljivih transparentov in razjarjenih navijačev. Konec tedna bodo Mandanda in sotrpini imeli novo priložnost, da središče pozornosti vrnejo tja, kjer največ velja – na igrišče. Proti po sinočnji rutinirani zmagi nad Nîmesom (3-0) prebujenim Parižanom bodo za ponovitev nepričakovanega septembrskega slavja v prestolnici morali vnesti ogromno volje, zavzetosti in nepopustljivosti. Tudi tokrat se bodo lahko oprli na od včeraj jubilejnega 600. strelca v zgodovini OM in januarsko zvezdniško okrepitev Areka Milika. S Poljakom je Marseille končno našel ‘grantatakana’, vplivno klasično devetko, ki jo je mrzlično iskal vse od jeseni 2016, ko sta svoje poglavje v nekoč ponosu juga pričela večinski lastnik Frank McCourt in predsednik Eyraud. Vragolije Milika in druščine je vsekakor mikavneje spremljati kot sobotne pripetljaje pod oknom klubske pisarne …
Foto: Šport TV
