Avtor: Nejc Mravlja
21. 10. 2024, 15.37
Zeidler in Bochum … Zgodba, ki je še sredi poletja navijačem vzbujala optimistične misli. Besede s krstnega nastopa za javnost v vlogi trenerja kluba, ki si je le nekaj dni prej skozi šivankino uho čudežno priigral obstanek v prvi ligi, so spominjale na začetek nečesa, kar je v vzorčnem primeru razvojnega romana z delom Učna leta Wilhelma Meistra upodobila osrednja osebnost nemške književnosti Johann Wolfgang von Goethe.
View this post on Instagram
62-letni trener pa je v Bochumu resnično navdušil le zunaj igrišča. Zeidler je od 4. junija, ko je prevzel krmilo zasedbe s slovite Castroper Straße, dajal vtis, da v srcu Porurja živi svoje sanje. Tega pa ni zgolj izrekel, temveč je to tudi pokazal ob številnih priložnostih. Med letnim pripravljalnim stažem na Južnem Tirolskem je skupno večerno druženje ekipe z navijači v prešernem ozračju zapustil kot zadnji, kar je pri privrženkah in pristaših VfL-a pričakovano nalatelo na ugoden odziv.
Tudi v vsakodnevnem delu v klubu je deloval tako prijazno, da nihče od sodelavcev in mimobežnih novinarjev o njem ne bi mogel navreči ničesar slabega. Navzlic pozitivnemu vplivu na okolico je uprava modro-belih v nedeljo zvečer naznanila pričakovano novico. Po zgolj točki na prvih sedmih prvenstvenih tekmah – VfL je še tretje leto v nizu v tem obdobju sezone zaman lovil premierno zmago – je odbila plat zvona trenerju, ki je postal prvi bivši v še mladi nemški prvoligaški sezoni. Za nameček je moral svoje delovno mesto zapustiti še športni direktor Marc Lettau, ki je ob junijskem imenovanju Zeidlerja navrgel, da je ima nov trener »vse potrebno za to, da bo Bochum z njim zaplul v mirne vode, ustrezno napredoval in navduševal z mešanico predrznosti in tekmovalnosti«.
Zeidler si bo tako odlično razpoloženje s pripravljalnega staža zapomnil kot tragično, saj je Bochum z Južne Tirolske odšel s polnimi pljuči samozavesti. Na zadnji trening tekmi pred novo sezono je VfL v dobri uri igre s 4-0 deklasiral letošnjega udeleženca lige prvakov AC Bologno. Teden dni pozneje je Zeidlerjevo moštvo s teniškim izidom 6-0 na francoski obali Atlantika ponižalo tamkajšnega prvoligaša Le Havre AC. Današnji pogled nazaj nam pove, da sta bila ta rezultata očitno precej bolj povezana z duhom pripravljalnega obdobja kot z dejansko stopnjo forme in tekmovalne uspešnosti.
Sobotni poraz v gosteh pri Hoffenheimu (1-3) je bil za Bochum že sedmi na osmih tekmah – v prvenstvu in pokalu – nove sezone. Vsebina na PreZero Areni v Sinsheimu je bila sila skromna in po videnem se je zdelo, da je Zeidlerjeva zgodba zaključena, še preden bi se dodobra pričela. Diplomirani profesor francoskega jezika je uvod v tekmovalno zgodbo zasnoval po vzoru razvojnega romana, v katerem bi njegova ekipa polagoma napredovala in postopoma vpijala trenerjeve zamisli, ki v osnovi ne spadajo ravno na področje finomehanike. Shema 1-4-4-2 z razporeditvijo vezistov v karo in z izvajanjem visokega pritiska na nasprotnika sta tipična postulata Red Bullove nogometne šole izpred desetletja in alternativa tudi v Bochumu v zadnjih letih uveljavljeni postavitvi 1-4-3-3. V slednji se je VfL za marsikoga presenetljivo predstavil tudi v prvem polčasu – najbrž najslabšem polčasu VfL-a v tej sezoni – sobotnega gostovanja.
View this post on Instagram
Vprašanje, ki se pojavi na tem mestu, je: ali trenerjevi shemi za vzpostavitev stanovitne forme ne ustreza trenuten profil igralcev, ki so mu na voljo, ali pa jim morda trenerjeve ideje niso bile priobčene na pravilen način. Obe dilemi sta po svoje nesmiselni, saj v obeh odgovornost konča na plečih trenerja. Odgovorni znotraj kluba so Zeidlerju po prvih zdrsih pripisovali odsotnost kančka sreče, s katero bi si nedvomno lažje pridobil nov zagon. Morda bi se tok dogodkov res razvil v drugo smer, če bi Bochum proti novincu v ligi Holstein Kielu v končnici ohranil prednost z 2-1 ali če ne bi napadalec Myron Boadu ob vodstvu z 2-0 v Dortmundu zapravil imenitne priložnosti za 3-0. Tudi v Sinsheimu je bil neodločen izid vsekakor dosegljiv … toliko bolj, če vezist Lukas Daschner pri zaostanku z 1-2 ne bi brezbrižno zapravil enajstmetrovke.
Srž težav tiči v tem, da Zeidlerjeva ekipa v tej sezoni nikoli ni delovala niti približno stabilno in povezano v obrambi. Edina izjema je uvoden obisk Leipziga. 17 prejetih zadetkov je tretji najslabši obrambni učinek v ligi. Skoraj 18 pričakovanih prejetih golov po količniku xG kaže, da osupljiva številka ni plod naključij, ne nazadnje je imel VfL na vseh tekmah to jesen negativen xG.
»Dobro veste, da se hitro poistovetim z ekipo, da sem kompetenten in marljiv delavec. Če ne bi bil, bi se že zdavnaj poslovil,« je po porazu s Hoffenheimom dodal Zeidler. Prav njegovo poistovetenje in trdo delo sta znatno pripomogla k neomajni podpori vodstva kluba v prejšnjih tednih. A so se upravljalci ikoničnega revirskega ponosa očitno ušteli in bili v ideji, da bodo podoživeli s švicarskim pridihom začinjeno uspešnico, ki je Zeidlerju uspela v preteklih šestih letih pri St. Gallnu, očitno izgubljeni. Zeidlerju kompetentnosti nikakor ne gre oporekati, vendar bi se težko znebili vtisa, da njegov pristop morda ni v sozvočju z zahtevami, ki jih prinaša elitna nemška Bundesliga in da je klavrno propadla romanca med njim in Bochumom pod črto en velik nesporazum.
View this post on Instagram
Moštvo, čeprav je po koncu mučne pomladi ostalo brez ključnih adutov čudežnega obstanka (Manuja Riemanna, Kevina Stögerja, Kevna Schlotterbecka, Patricka Osterhageja, Takume Asana in Jimmyja Antwija-Adjeija), na papirju nikakor ni tako nepopolno. Tudi vzdušje v ekipi se po govorici igralskih teles zdi pravo. »Ekipa je še kako živa,« je v soboto izpostavil Zeidler. Gostovanje v Kraichgauu bi se z malce več zbranosti lahko končalo bistveno ugodnejše. Kapetana in superveterana 38-letnega Tota Losillo s sotrpini odlikujeta neomajen pristop in obilica dobre volje, zato bi bilo vsekakor zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, ko/če bi dobili trenerja, ki bi jim tudi pomagal.
Foto: xEibner-Pressefoto JanxPrihodax EP_JPA via Guliver Image
