Ime Taylor Harwood-Bellis razen rednim spremljevalcem nogometnega dogajanja v Premier League ne pove veliko. Naj se popravim. Ni pomenilo veliko. Vsaj ne do nedeljske tekme lige narodov med Anglijo in Irsko. Postaven branilec, ki je reprezentančni debi ovekovečil z golom za končni izid 5-0, se lahko pohvali z naskokom najbolj športno barvito širšo družino na Otoku: stric je predsednik kluba, oče maskota, sestra dvojčica ljubi košarkarsko žogo, bodoči tast pa ni nihče drug kot razvpiti Roy Keane, ki je 22-letniku že po premieri v dresu treh levov nastavil zrcalo.
Angleška izbrana vrsta je zanjo zopet ne povsem popolno koledarsko leto 2024 sklenila z visoko nedeljsko zmago nad otoško nasprotnico. Na zadnji tekmi medvladja vršilca dolžnosti selektorja Leeja Carsleyja – še preden bo ob letu osorej krmilo večne favoritke za največje reprezentančne lovorike prevzel Thomas Tuchel – je bilo že vse jasno. Na slovitem Wembleyju je tekla 79. minuta, ko je ob domačem vodstvu s 4-0 Jude Bellingham podajo z desne strani poslal pred irska vrata, kamor je pravočasno pritekel osrednji branilec Taylor Harwood-Bellis in žogo z glavo serviral za golovo črto. Strelski prvenec na debiju za Anglijo … Bellis se je snel z verige in svoj presežek nepopisno slavil … kot bi pravkar postal svetovni prvak.
Že tako odmeven dogodek, s katerim je Anglija potrdila visoko zmago, je dobil nov pomen, ker je članu Southamptona uspelo zadeti proti domovini svojega bodočega tasta Royja Keana, ki je v članski karieri 67-krat zaigral za Irsko in – pozor – nedeljski sosedski dvoboj analiziral na enem od kanalov britanske brezplačne javne TV mreže.
Pri Keanovih nič več ne bo, kot je bilo
Ko so danes 53-letnega Keana sogovorniki pobarali o golu skorajšnjega zeta, je nekoč neusmiljeni buldožer na sredini igrišča reagiral razmeroma medlo. Z vidika še ne povsem uradno načrtovane poroke med njegovo hčerko Leah in novopečenim angleškim reprezentantom se je »Keano« v svojem slogu hudomušno namuznil: »Datum poroke še zdaleč ni določen. V družini Keane se znajo zadeve hitro obrniti.« Takoj zatem pa je nekdaj ključna figura Fergusonovega Manchester Uniteda prešla k bistvu. »Taylor je v zadnjih mesecih pri Southamptonu postal strah in trepet tekmečevih obramb.« Na hipen vzpon Harwooda-Bellisa torej ni več imun niti irski jezični dohtar.
Dolgoletni član mlajših kategorij Manchester Cityja in njegov zaprisežen privrženec je v trenutku premiernega vpoklica v angleško reprezentanco sedel z zaročenko Leah. Začasni selektor Carsley ga je uvrstil v ekipo za tekmi z Grčijo (3-0) in Irsko. »Sprva nisem mogel verjeti,« je izbranec razkril sedmi sili. »Kar naenkrat sem postal zelo ponosen. Poklical sem očeta, ki prav tako ni skrival navdušenja, da sem po nastopanju za vse angleške mlajše reprezentančne kategorije zdaj odklenil še eno doslej nedotaknjeno čarobno skrinjico. Lepo je čutiti podporo vse družine.«
22-letni Taylor je poleti v zameno za dobrih 20 milijonov funtov iz Cityja, od koder je bil izposojen že v minuli sezoni, dokončno prestopil v Southampton. V začetku svojega prvega pravega premierligaškega leta je zaigral na vseh tekmah, osem od enajstih je oddelal v celoti. Dejstvo, da je bil v reprezentanco vpoklican kot osrednji branilec zadnjeuvrščene ekipe na prvenstveni lestvici – So’ton je zbral pičle štiri točke in prejel kar 21 golov –, je samo po sebi dovolj povedno in po drugi strani priča tudi o kakovosti Bellisove desnice, ki je odlična pri odvzemanju žoge in natančna pri podajanju.
Predsednik, zabavljač in košarkarica
Vsekakor je Lee Carsley skozi svoj bogat staž vodenja angleške mlade reprezentance, kamor se bo s prihodnjim letom vrnil, spoznal Taylorjev potencial. Mnogi strokovni opazovalci so toliko bolj presenečeni, da se Pep Guardiola ni bolj potegnil za postavnega branilca. Najbrž preprosto zato, ker je Manchester City poleti nujno potreboval finančne prihodke od prodaj igralcev, da bi se približal pogojem Uefinega finančnega fair-playja.
Vse bolj jasno postaja tisto, kar je angleški prvak izgubil s prodajo Harwooda-Bellisa: vsestranskega branilca, ki lahko pokrije vsa mesta v zadnji vrsti in je bodoči poveljnik angleške reprezentančne obrambe. Nič neobičajnega, bi dejali drugi. Navsezadnje je bil šport 22-letniku položen v zibelko. Stric Steve Bellis je vršilec dolžnosti predsednika angleškega tretjeligaša Stockport County, oče Martin Bellis pa je na sleherni domači tekmi nosil kostim Stockportove maskote – simpatičnega medvedka Vernona. Če k temu dodamo še z oranžno žogo obarvano življenje Taylorjeve sestre dvojčice Rebecce, ki je do pred kratkim nosila dres mladinske britanske ženske košarkarske izbrane vrste, je jasno, da bi težko odraščal v bolj z žogo prežetem okolju.
Nov superzvezdnik družine Harwood-Bellis je torej Taylor, ki je presenetljiv Carsleyjev klic prejel po valu odsotnosti in zavrnitev. Številni reprezentančni sotrpini so zadnji letošnji preizkušnji zavoljo bolezni, poškodb in/ali pomanjkanja motivacije ter želje po tednu počitka/osvežitve izpustili, še preden bo nova nemška trda roka Thomas Tuchel trem levom zabičala predanost asketizmu.
Nekdanjemu trenerju dortmundske Borussie, Chelseaja, Paris Saint-Germaina in Bayerna Bellisov preblisk ni pobegnil izpod lupe in je nedvomno seznanjen z igralčevim izstopajočim deležem dobljenih dvobojev in natančno izvedenih podaj s klubske ravni. Na daljavo ga je novemu angleškemu selektorju priporočil tudi bodoči tast: »Taylor je vsekakor dober, pošten in marljiv fant.« Popoln zet.
Foto: Alexander Canillas spp-en-AlCa-C5V_3401 via Guliver Images