Avtor: Nejc Mravlja
17. 9. 2024, 17.40
Vsi privrženci in ljubiteljice kotaljenja z zvezdami posutih žog smo težko čakali na 17. september 2024. Četudi vsaka nova sezona v ligi prvakov s sabo prinaša posebno vznemirjenje, tokratni uvod v marsičem izstopa. Konec je skupin s po štirimi klubi. Prenovljen potek z vsemi ekipami na skupni lestvici po vzoru državnih prvenstev je že sama po sebi – z vsem, kar sodi poleg – svojevrstna tabula rasa, ki vzbuja vzhičenost. Dalo se jo je občutiti že med avgustovskim žrebom, ki je ekipam določil tekmovalni spored in osem nasprotnikov. Prvi znak, da bo vse drugače. No, skoraj drugače.
Vodstvo krovnega nogometnega hegemona na stari celini je vrsto let pretresalo različne možnosti nadaljnjega razvoja svoje kraljevske blagovne znamke in vsaj v teoriji izbrusilo končno podobo po lastnih vatlih revolucionarizirane lige prvakov. 36 ekip namesto 32, osem tekem v prvem delu namesto šestih, po en dvoboj z osmimi nasprotniki namesto šestih (doma in v gosteh) s štirimi, razvrstitev po vzoru nacionalnih lig, prvih osem jih bo neposredno uvrščenih v izločilne boje, naslednjih šestnajst si bo priigralo dodaten dvoboj v srcu zime za popolnitev mest v osmini finala, medtem ko bo poslednji ducat udeležencev vsaj do prihodnje jeseni evropskim izzivom pomahal v slovo … Skratka radikalne spremembe.
Za še več osuplosti in vrtoglavice so poskrbele številke. V prejšnji ligi prvakov je skupinski del vseboval 96 tekem, polovica (16 od 32 ekip) se je ob koncu jeseni poslovila od najsvetlejših evropskih zvezd. Nova formula že v prvem delu sestoji iz kar 144 tekem, od izločilnih bojev se bo poslovilo le 12 od 36 ekip. Za ostale in njihove navijaške vojske po novem sledi vsaj podaljšek nogometne norije. Posledično bo več klubov dlje ostalo živih, lastnost, s katero je Uefa razbohotila veličino reforme tekmovanja.
Več tekem pomeni tudi več derbijev. Le primer so francoski predstavniki. Njihov glavni adut Paris Saint-Germain bo polovico tekem v prvem delu odigral s težkokategorniki (Manchester City, Bayern München, Atlético Madrid in Arsenal). Žreb ni nič manj prizanesel novincu in papirnatemu palčku Brestu, ki ga čakata tekmi z Barcelono in madridskim Realom, ter Lillu, ki se bo poleg branilca lovorike iz španske prestolnice soočil še z Liverpoolom, Juventusom in Realovim mestnim rivalom Atléticom, v nič manjšem soju žarometov bo tudi Monaco, ki ga čakajo obračuni z Barcelono, Interjem in Arsenalom … Da številnih ostalih visokooktanskih vrhuncev niti ne omenjamo.
Presežkov željno občinstvo bo vsekakor deležno kruha in iger. Tekmovanje bo – vsaj na poti do osmine finale – odprto. Nov format ponuja širok nabor možnosti in priložnosti … tudi za papirnate palčke. Davidom bo že osem do devet točk morda omogočilo nastop v play-offu. Skleniti jesen z v povprečju dobro točko na tekmo in priti vsaj do predigre za končnico je za sleherno udeleženko povsem realno dosegljiv cilj. Derbiji pa ne bodo rezervirani le za tradicionalne velikane. Odigrali jih bodo tudi Davidi in njihovi medsebojni vrhunci ne bodo nič manj zlata vredni, saj bi si dobitniki z uspehi proti sebi enakim s tem lažje odprli februarska vrata, za katerimi se skrivajo novi presežki.
Vse skupaj obeta veliko. Navijači in strokovna javnost so si na koledarju že obkrožili termine zadnjega kola. Neposredna uvrstitev za osmino finala ali vstopnica v play-off bosta na kocki zgolj zaradi osvojene točke več ali manj in ugodne ali manj ugodne razlike med doseženimi in prejetimi zadetki. Ne gre prezreti, da se bo usoda udeleženca lahko korenito spremenila v sklepnih minutah zadnje jesenske preizkušnje. Scenarij, ki smo ga že v prejšnjih letih podoživeli v nekaterih skupinah, a nikoli v vseh. V prenovljeni različici bo imela vsaka končna uvrstitev na skupni lestvici svoj pomen … in vse se lahko spremeni tik pred zadnjim sodnikovim piskom.
Velikopotezne besede, na papirju privlačne spremembe, razširitev tekmovanja … vse to vsekakor pije vodo. Velika dilema ostaja, ali bodo vsi napovedani biseri naredili ligo prvakov še bolj gledljivo, spektakularno, kakovostno. S tresoče-vibrirajočo goro, ki jo obljublja Uefa, se ne bo rodila le miška, zaradi česar marsikatera zaljubljenka in zaljubljenec v nogometno žogo že glasno škripata z zobmi. Javnost ni neumna in jasno vidi poglaviten namen evropske nogometne federacije. Več tekem in več derbijev ne pomeni zgolj več zabave na tribunah, marveč bo generiralo veliko več prihodkov. Osnova (r)evolucije sloni na konceptu, ki z revolucionarnostjo pravzaprav nima sploh nič (tudi zato je v pričujočem tekstu »r« v besedi »revolucija« povečini obdan z oklepajema). V trenutku, ko kritiki zaradi prenatrpanega urnika – tudi zavoljo prenovljene oblike svetovnega klubskega prvenstva, ki bo zaživelo v začetku prihodnjega poletja – postajajo vse glasnejši, se čas vpeljave reformiranega tekmovanja zdi precej neposrečen.
Nasprotniki se bodo morali z utrjenimi želodci lotiti jedilnega lista nove lige prvakov. S tega zornega kota govoriti o (r)evoluciji ni niti smiselno. Klubi, ki razpolagajo z največ sredstvi, se bodo zopet precej bolje opremljeni od konkurence lotili čim bolj strumne poti na celinski vrh. Prenovljena različica tekmovanja deluje navidez bolj odprta, a v isti sapi nikakor ni obložena miza čarobnih presenečenj za vse. Precej bolj verjeten scenarij je, da bodo 31. maja po koncu münchenskega finala na pokal vgravirali ime enega od bogatih velikanov. Vse do tedaj pa bo navijaški val nošen z mravljinci in kurjo poltjo zgodovinskega 17. septembra 2024.
Foto: Guliver Image
