Silvo Karo prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo

Alpinist Silvo Karo je v soboto zvečer na podelitvi v Brianconu kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo. Kot je dejal za STA, je med podelitvijo prestižnih alpinističnih nagrad podoživel marsikateri trenutek v svoji 40-letni alpinistični karieri.

Enainšestdesetletnega alpinista je žirija znanih alpinističnih nagrad izbrala za življenjski opus, ki sega od himalajskih 8000 metrov do težavnostne smeri 8a v športnem plezanju. V svoji karieri je preplezal več kot 2000 različnih smeri, vključno z več kot 320 prvenstvenimi vzponi.

“Moram reči, da je za mano neprespana noč. Sama podelitev je bila zelo čustvena, podoživel sem marsikateri dogodek iz gora. Bilo je nekako tako kot takrat, ko sva z Janezom Jegličem preplezala Bhagirathi in se po sedmih dneh vrnila v bazni tabor, takrat je bilo tudi nemogoče spati,” je preteklo noč primerjal z enim od svojih najbolj znanih vzponov.

Z nagrado za življenjsko delo, imenovano po njenem prvem dobitniku Italijanu Walterju Bonattiju, se je Karo ob Slovencu Andreju Štremflju pridružil drugim legendam tega športa, med drugim Reinholdu Messnerju, Dougu Scottu, Robertu Paragotu in Kurtu Diembergerju.

Kot je za STA dejal v nedavnem pogovoru, mu nagrada od stroke ob dejstvu, da se je v karieri osredotočil na vzpone na v splošni javnosti manj znane vrhe, pomeni veliko. “Toliko bolj vesel sem, da so moji alpinistični dosežki v svetu prepoznani tam, kjer štejejo,” je dejal konec oktobra.

V obrazložitvi letošnjega izbora nagrajenca za življenjsko delo so podeljevalci t. i. alpinističnih oskarjev izpostavili, da so slovenski alpinisti v 80. letih prejšnjega stoletja očarali alpinistični svet. Od takrat so postali znani po drznih in hitrih vzponih z brezhibno tehniko po zahtevnih terenih.

Med njimi je tudi Karo, ki je začel plezati pri 17 letih, z vrhunskim alpinizmom pa se ukvarja od leta 1981. V 80. letih prejšnjega stoletja se je povezal z Janezom Jegličem in starejšim in izkušenejšim Frančkom Knezom, skupaj so sestavljali navezo t. i. treh mušketirjev pri izvedbi številnih vzponov doma in v tujini.

V pogovoru za STA je pojasnil, da je bil del generacije, ki je začenjala, ko je bila večina himalajskih vrhov že osvojenih. “Naš raziskovalni duh in željo po tem, da bi pustili svoj pečat, smo tako usmerili v iskanje novih smeri v stenah, predvsem velikih stenah,” je dejal o svojih začetkih v alpinizmu.

Karo je znan tudi kot fotograf, pisec in snemalec. V Sloveniji se je na njegovo pobudo zgradila prva umetna plezalna stena, ustanovil pa je tudi slovenski Festival gorniškega filma. Delo na festivalu je za STA označil za nadgradnjo svojega dela v alpinizmu.

“Jasno, da je veliko zadoščenje, ko vidiš polne dvorane ljudi in imaš s tem možnost prispevati k širjenju obzorij o gorskem svetu tako na področju ekologije kot tudi bolj stroge alpinistične ali pa športno plezalne tematike,” je povedal v pogovoru za STA in izpostavil, da s tem tudi želi spodbuditi več mladih za delo v filmski produkciji. “S tem bi lahko tudi naše odlične dosežke znali spraviti na filmski trak in jih poslali v svet.”

Za svoje alpinistične podvige je že pred zlatim cepinom prejel številna priznanja, vključno z Bloudkovo nagrado (1987) in slovensko državno odlikovanje – red za zasluge. Tega je skupaj s Knezom leta 2010 prejel od predsednika republike Danila Türka za dosežke na področju alpinizma in promocijo Slovenije v tujini.

Foto: Guliver Image
Vir: STA