Avtor: Nejc Mravlja
9. 12. 2021, 10.09
Letošnjo zasedbo od tiste, ki jo je na čelu z Matthijsom de Ligtom in Frenkiejem de Jongom pred slabimi tremi leti vodil isti gologlavi strateg, vendarle ločuje nekaj ključnih podrobnosti, a pojdimo lepo po vrsti. Erik ten Hag slovi po tem, da ničesar ne prepušča naključju. Četudi so si rdeče-beli že pred torkovo preizkušnjo s portugalskim prvakom Sportingom zagotovili prvo mesto v svoji tekmovalni skupini, je Nizozemec v boj znova poslal najmočnejšo enajsterico. Z eno izjemo – zaslužen odmor je namenil le kapetanu Dušanu Tadiću. Odsotnost srbskega virtuoza se na domači Areni ni pretirano poznala. Ajax je sopotnika v osmino finala rutinirano odpravil s 4-2 in si priigral še šesto zmago, sopomenko popolne mednarodne jeseni. Ajax 2021/22 je nadgradil učinek izpred treh let, ko je skupinski del sklenil s po tremi zmagami in remiji tik za nedotakljivim münchenskim Bayernom.
Branilcu naslova nizozemske prvenstvene krone je sploh prvič uspelo zaključiti prvi del Lige prvakov z vsemi možnimi točkami. Če izvzamemo nemške, italijanske in španske predstavnike, bi potrebovali precej časa, da bi našli klub s podobnim dosežkom v moderni različici tekmovanja. Le malokdo se na izust spomni, da je pred Ajaxom uspel le še nadarjeni generaciji moskovskega Spartaka (Sergej Juran, Dimitri Alejničev, Juri Nikiforov, Ilija Cimbalar …), ki je v sezoni 1995/96 v prvem delu pometla s poljsko Legio, norveškim
Rosenborgom in angleškim Blackburnom, bleščečo pot pa sklenila v četrtfinalu proti francoskemu Nantesu. Ajaxova letošnja zgodba o uspehu resda počiva na bolj odprti skupini (Sporting, Borussia Dortmund, Beşiktaş) kot v sezoni 2018/19 (Bayern, Benfica, AEK Atene), a je Erik ten Hag v vmesnem času skoraj popolnoma prevetril moštvo. Samo štirje stalni člani začetne postave (Noussair Mazraoui, Daley Blind, David Neres in Dušan Tadić) pridno kljubujejo vseprisotnemu Ajaxovemu eliksirju mladosti. Da so številni navijači v zakotje spomina poslali de Ligta, de Jonga in van de Beeka, se marljivo trudita 20-letni Jurriën Timber in leto mlajši Ryan Gravenberch, kljub golobradosti že članska reprezentanta
Oranžnih. Menjava generacij ni povzročila spremembe formule za uspeh, čeprav se letošnja delno razlikuje od rdeče-belega hudournika iz sezone 2018/19.
View this post on Instagram
Napadalno gromenje, trpežna obramba
Če se kaj v vmesnem času nikakor ni spremenilo, je to, da Ajax serijsko zadeva. Nizozemski prvak je skupinski del pred tremi leti sklenil z enajstimi goli, tokrat pa je letvico dvignil na spoštovanja vredno dvajsetico, od tega je polovica zadetkov delo neustavljivega Sébastiena Hallerja. Od rdeče-belih se je skozi prvi del tekmovanja z višjo strelsko učinkovitostjo prebil le napadalno izjemno podprti Bayern (22 golov). Ten Hagova ekipa za odtenek manj blesti v prvenstvu, kjer v povprečju dosega 3,2 gola na tekmo (3,5 v 2018/19), a bi bilo razpravljati o kakršnikoli zadržanosti pred tekmečevimi vrati naravnost bogokletno, sploh, če vemo, da se najtrofejnejši klub v Eredivisie spopada z v tej sezoni močno konkurenco (Ajax ima ob le enem porazu – proti Utrechtu – 36 točk, eno več od Feyenoorda in dve od PSV-ja). Nič manj pomemben del zadovoljstva za 51-letnega trenerja predstavlja le stežka prebojna obramba. Ta že pred tremi leti ni zatajila (32 prejetih golov na 34 ligaških tekmah in 13 na 12 tekmah v Ligi prvakov), od konca letošnjega poletja pa je še boljša: v prvih 15 prvenstvenih krogih je nasprotnikom dopustila le dva gola, na mednarodni sceni pa je na šestih tekmah klonila le petkrat, kar jo ob Bayernu, madridskemu Realu, Chelseaju in Lillu uvršča med najboljšo obrambno peterico lige vseh lig. »Vedeli smo, da ne bo lahko, a s takšnimi zmagami pridobivamo potrebno samozavest. Ligo prvakov smo začeli z željo, da lahko storimo marsikaj. V izločilnih bojih si nas nihče ne bo želel za nasprotnika,« je po torkovem slavju dodal ten Hag. Z drugimi besedami: Ajax bo tudi v nadaljevanju sezone potrebno jemati nadvse resno.
Zunajserijski smrtonosni ubijalec
Pred tremi leti je srčiko uspeha rdeče-belih v prvi vrsti predstavljala kolektivna moč, na podlagi katere se je ekipa dokopala pred rajske duri, kjer jo je v epskem polfinalu
neusmiljeno križal Tottenhamov Lucas Moura. V tej sezoni poglavitno orožje ostaja skupinska dinamika, iz katere pa danes ni težko izluščiti glavne nevarnosti za tekmečeva vrata. Z desetimi goli na šestih tekmah jo je poosebil Sébastien Haller. Reprezentant Slonokoščene obale se je še posebej izkazal ob svojem septembrskem debiju v Ligi prvakov, ko je Sportingu v Lizboni nasul kar štiri zadetke. Natančen je bil na vseh šestih preizkušnjah in s tem ponovil presežek kralja rekordov Cristiana Ronalda, ki mu je to uspelo v zadnji sezoni v madridskem Realu (2017/18).
Nekdanji napadalec West Ham Uniteda iz tedna v teden stopnjuje formo in je od januarskega prihoda v mesto ob reki Amstel vragolij željno občinstvo očaral s kar 32 goli in 13 asistencami na 45 tekmah. Hladnokrvni ubijalec bo glavno ten Hagovo orožje tako v napadu na domačo dvojno krono kot v lovu na vrhunsko spomladansko evropsko uvrstitev.
Bo princ Haller s sotrpini poskrbel za novo odmevno zgodbo o uspehu in se z nalezljivo samozavestjo odpravil po evropski sveti gral, ki ga bo predsednik Uefe Aleksander Čeferin 28. maja prihodnje leto v ruskem Sankt Peterburgu izročil v roke kapetanu najpogumnejše in najsrečnejše zasedbe? Letošnja Ajaxova generacija je vsem dala vedeti, da si od lovorik lačnih ust ne bo odtrgala ničesar, niti pete evropske zvezdice.
Foto: Piroschka Van/Reuters via Guliver
