Ponedeljkova jutranja akcija katalonskih organov pregona ni zdramila zgolj njihove glavne tarče Josepa Marie Bartomeuja, temveč je zbudila vso v odcepitev od španske krone zaverovano avtonomno skupnost s severovzhoda Pirenejskega polotoka. Močan potresni sunek pa le ni bil tako nepričakovan. Ime nekdanjega prvega moža FC Barcelone se že lep čas nahaja v številnih sodnih dosjejih, med katerimi izstopa razvpiti ''Barçagate''. Bivši predsednik ene najpopularnejših športnih institucij bo za katastrofalno upravljanje z mitskim klubom očitno plačeval visoko ceno. Rojeni Barcelončan, ki je januarja 2014 za krmilom petkratnega
evropskega prvaka nasledil mefistofelesa Sandra Rosella, se iz napak predhodnika ni veliko naučil. Sedem let pozneje se je na prangerju znašel sam – soočen s kruto usodo.
Ponedeljkovi dogodki so naznanili vrh ledene gore že tako ali tako vse hladnejšega obdobja Barçine zgodovine. Bartomeu, Óscar Grau, Jaume Masferrer in Román Gómez Ponti so ves dan preživeli s preiskovalci policijskega komisariata barcelonskega okrožja Les Corts. Pred slabe pol leta je Bartomeu pod pritiski razjarjenih navijačev in posrednimi svarili Léa Messija klonil in zapustil mesto predsednika kluba. Neuspeh v pogajanjih o podaljšanju pogodbe s prvim zvezdnikom je v ladjo trenutne vodstvene garniture napravilo veliko luknjo, skozi katero si je vtrl tok vse bolj deroč hudournik nesreče. Dopoldne 1. marca 2021 so se oboroženi pripadniki katalonske policije, znameniti ‘los Mossos’, sprehodili po pisarnah stadiona Camp Nou in nabrali obsežno dokumentacijo, povezano s stično točko vseh afer – ‘Barçagate’.
Škandali, utvare in laži
Vse se je začelo 17. februarja lani, ko so se v javnosti pojavile prve govorice o neuspešnem dogovarjanju o podaljšanju sodelovanja z Lionelom Messijem. Katalonska podružnica radijske mreže Cadena SER je prva opozorila na vse plasti neobičajnega komuniciranja Josepa Maria Bartomeuja. V oddaji Què T’hi Jugues ! so avtorji razkrili, da je predsednik sklenil pogodbo s telekomunikacijsko družbo I3 Ventures s ciljem oblikovati oglaševalsko strategijo, ki bi favorizirala upravo in se po potrebi oddaljila od odstopajočih dejanj članov kluba na družabnih omrežjih. S pomočjo lažnih računov pod imeni Justicia y Dialogo en el Deporte (sl. Pravica in dialog v športu) ter Sport Leaks se je prižgala zelena luč za pričetek manipulativne kampanje. Javnost je izvedela, da »… Gerarda Piquéja bolj kot forma na igrišču zanima politika …« in da je FC Barcelona »… v letih 2018 in 2019 omogočila milijonski prihodek katalonski prestolnici«. Napihnjeni objavi pričakovano nista ubežali prihajajočemu medijskemu orkanu. Obtožbe o »prikrivanju dejstev« in »prikrajanju javnega mnenja« so Bartomeuja stisnile ob zid. V obrambo je 58-letnik organiziral skupščino, na kateri je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za »škodoželjno obrekovanje«.
Nekdanji prvi mož kluba pa očitno ni računal, da bodo zle govorice postajale vse bolj utemeljene. Dokazi so pričeli deževati, od stotin lažnih objav so počasi in polagoma odpadale maske. Kot bi začutil, da se navidez lahen piš spreminja v zastrašujočo nevihto, je Bartomeu napravil korak nazaj in vsaj v podtonu priznal, da »se je Barça ob koncu leta 2017 za boljše upravljanje z javno podobo kluba dejansko poslužila komunikacijskega servisa, kot to počne večina športnih znamk in večjih podjetij,« in dodal, da »bomo to še počeli«. Nekaj dni pozneje, 21. februarja, je bila za vpogled v omenjene aktivnosti imenovana posebna neodvisna komisija Price WaterHouse (PWC), ki je v prvem poročilu zagotovila, da »klub ni prikril dejstev, da v ničemer ni ravnal koruptivno in samovoljno napihoval številk poslovanja«. Navzlic ambivalentnemu posegu se predsednik ni zaustavil na začetni točki in je odkrito pričel loviti žvižgače. Posledica drastičnih metod je bila aprilska odpoved zaposlitve šestih članov uprave. Med njimi izstopa ime dotedanjega podpredsednika Emilija Rousauda, ki je slovel kot Bartomeujev človek, a na očitke nadrejenega še zdaleč ni bil imun.
Ko prijatelj postane sovražnik številka ena
Emili Rousaud je s skokom s potapljajoče se ladje postal glavni sovražnik svojega ljubljenega kluba. V odmevnem pogovoru za vodilni katalonski radio RAC1 je bivši podpredsednik kot prvi javno opozoril na temne sile znotraj kluba: »Vodstvo nas je obvestilo, da bo komunikacijski servis za svoje usluge izdal račun za dobrih 100.000 evrov, težava je ta, da smo zanje plačali milijon. Nekdo si je nagrabil zajeten kupček denarja. Ta hip žal nimam dokazov, da bi vam postregel z imeni in priimki.« Malo zatem je PWC objavil drugo poročilo, v katerem je navedeno, da z I3 Ventures primerljive konkurenčne družbe za svoje usluge računajo med 120.000 in 150.000 evri. Več sto tisoč evrov težka vrzel je na laž postavila poglaviten sklep prvega poročila iste preiskovalne komisije. Rousaudovo pričevanje pa je Bartomeujevo plovilo še močneje potisnilo pod gladino, kar je prvi nadvse nazorno povzel v eni povedi: »Vodstvo nas je prisililo v odstop in ni mi preostalo drugega, da se poslovim, vendar nisem želel oditi brez pojasnil deležnikom-navijačem, kaj se v klubu pravzaprav kuha in na kakšen način je ta voden.«
Obtožbam o mešetarjenju se je pridružila še ena – o ponarejanju dokumentov, ki ga je podprlo nelegalno prirejanje finančnega stanja. Kot je v ponedeljek razkril AS, je bila milijonska vsota razdeljena na pet kosov z 200.000 evri. Mahinacijam je vešče dirigiral vodja predsednikovega kabineta Jaume Masferrer z namenom ubežati radarjem nadzornega sveta in notranjemu nadzoru. A tudi to še ni vse. Na ladijskem dnu se je pojavila nova luknja, ki je še dodatno zamajala celotno konstrukcijo. Zaposleni v sloviti Barçini valilnici žogobrcarskih talentov – La Masii – so odkrili kopico nepojasnjenih izdatkov v višini 99.000 evrov. Računi, ki jih poslovni register »ni zaznal«, pripadajo družbi Tantra Soft, podružnici I3 Ventures. Klub se je poslužil komunikacijskih uslug kar štirih družb in zanje porabil skoraj dva milijona evrov. Sedeži podjetij Tantra Soft, Digital Side, Big Data Solutions in Futuric so bili v ponedeljek posledično predmet podrobne policijske preiskave.
Pripor Bartomeuja, Graua, Masferrerja in Pontija se zdi zametek dolgega niza Barçinih sodnih feljtonov. Bivši predsednik je somišljeniki tudi v svojo škodo razkril številne okvare vse bolj sopihajočega stroja, ki je zgodovinski simbol in ponos Katalonije pahnil v čvrsti objem popolne črnine. ‘Barçagate’ je dejansko le drevo, ki zakriva gozd (pri)tožb. Mednje sodi tudi tista, ki jo je v začetku prejšnjega meseca zaradi razkritja podrobnosti Messijeve megalomanske pogodbe proti Bartomeujevemu krogu s somišljeniki vložil Azulgranin prvi zvezdnik. Konec februarja je po novih razkritjih o nečednostih ob prestopu Brazilca Malcoma iz Bordeauxa poleti 2018 (eden od posrednikov iz Bartomeujevega kroga se je v kupčiji okoristil za vrtoglavih 10 milijonov evrov) svoj napad pričel še tožilski oddelek gospodarskega sodišča v Barceloni.
Vse skupaj spominja na oksimoron z grenkim priokusom. FC Barcelona že dobro leto polni medijske vrstice in naslovnice z vsem ostalim, le z nogometom ne. Zaljubljenke in privržence v čarovnije z žogo, še posebej pa zveste Los Culés, ki morajo od daleč spremljati odhajajoče grabežljivce, bi težko doletela bolj boleča žaljivka. Katalonska športna institucija si bo usihajoč ugled odslej skušala povrniti na hladnih klopeh sodnih dvoran. Daleč od igrišč in večernega soja žarometov in še dlje od tiki-take.
Foto: Šport TV