Avtor: Kenny Jan
16. 8. 2022, 15.32
Joël Robert – 6 naslovov
Če bo letošnjo formo prenesel v prihodnjo sezono, bi se Gajser na tretjem mestu lahko izenačil z Belgijcem, ki je od lanskega januarja na žalost pokojni.
Robert je svoje mojstrstvo na motokros progah dokazoval med letoma 1960 in 1976. V razredu 250cc je bil nepremagljiv skoraj desetletje, osvojil je kar 5 zaporednih naslovov svetovnega prvaka. Tekom kariere je zmagal na natanko 50 velikih nagradah in s tem postavil rekord, ki je imel dolgo ”življenjsko dobo” – skoraj 30 let!
Ne samo dirkanje, ampak predvsem Robertova osebnost je bila tista, zaradi katere je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja med najbolj priljubljenimi, če ne celo najbolj priljubljen dirkač v svetu motokrosa. Bil je eden ključnih, da je šport postal popularen tudi v Združenih državah Amerike, kjer je za tamkajšnje dirkače predstavljal idola in razlog za motivacijo.
Antonio Cairoli – 9 naslovov
Še pred kratkim sta se Gajser in Cairoli borila za naslov svetovnega prvaka. Čas hitro teče, Italijan je bil na dirkah motokrosa prisoten vse od leta 2002 pa do lanske sezone, ko je tudi zaključil kariero.
Leta 2005 je osvojil svoj prvi naziv najboljšega v razredu MX2, leta 2007 k svoji zbirki dodal še enega, leta 2009 pa je prvič slavil v elitni kategoriji MXGP. Naslov je ubranil v letih 2010, 2011, 2012 in 2013. 5. avgusta 2012 je osvojil svojo jubilejno 50. veliko nagrado.
Njegovo kariero so zaznamovale tudi poškodbe, zadnja se je pripetila leta 2019, ko je nekaj časa manjkal zaradi poškodbe ramena.
Stefan Everts – 10 naslovov
Da je Belgija velesila v motokrosu, priča predvsem najuspešnejši v zgodovini športa. Stefan Everts je vozil motokros, ko je bil star šele 4 leta. Na svetovnih prvenstvih začel tekmovati leta 1988, in to pri rosnih 17 letih. V svoji zelo uspešni karieri je slavil na kar 101 veliki nagradi.
Everts je bil prepoznan bo gladkem načinu vožnje, kar je iz oči gledalca bilo videti, kot da tekme zmaguje z neverjetno lahkoto in brez nekega pretiranega truda. Svojo tekmovalno kariero je zaključil leta 2006, že naslednjo sezono pa postal direktor KTM-a ter s tem odgovoren za treniranje dirkačev in za njihovo tehnično, mentalno in fizično pripravo.
V začetku decembra leta 2018 so ga sprejeli na intenzivni oddelek, potem ko je na dobrodelni dirki v Dominikanski Republiki zbolel za malarijo. Kar nekaj dni je bil v komi, njegovo življenje je viselo na nitki, kljub temu pa so vsi pričakovali, da ne bodo huje prizadeti ne možgani ne ostali organi. Realnost je bila takšna, da je Belgijec delno okreval. Izgubil je kar 8 prstov na nogi, kljub temu pa je ponovno shodil in s tem dokazal, da je celotno življenje veljal za izjemnega borca.
Foto: HRC Honda
