Avtor: Rok Grilec
18. 5. 2016, 19.17
Kolesar Lampreja, ki je na letošnji dirki zmagal drugič, skupno pa ima v etapah Gira že šest zmag (prvo leta 2011, nato pa še tri leta 2014), je bil v sprintu skupine treh tekmovalcev, ta se je izoblikovala v zadnjih kilometrih, več moči od Kostaričana Andreya Amadorja in Luksemburžana Boba Jungelsa.
Prva zasledovalca Ulissija sta tudi vodilna v skupnem seštevku, Amador je dobil šest sekund bonifikacije, Jungels pa štiri, Kostaričan je za dve sekundi zmanjšal zaostanek za vodilnim Luksemburžanom, ta zdaj znaša 24 sekund. S 13 sekundami zaostanka je četrto mesto zasedel Ulissijev rojak Giacomo Nizzolo.
Čeprav so nekateri napovedovali, da bo dolgo, 11. etapo odločil sprint glavnine ali vsaj večje skupine, se to ni zgodilo. Dolžina etape, v kateri je najprej bežala skupina devetih kolesarjev, nato pa treh, ki so imeli že več kot deset minut prednosti, vzpon približno 20 kilometrov pred ciljem in tehnično zahteven spust so pri selekciji opravili svoje. Pomembno je bilo tudi to, da sta v etapi svojo priložnost začutili tudi kolesarji, ki se borijo za vrh, trije izmed njih so uspešno izvedli beg, ki je Ulissija nagradil z etapno zmago, Jungelsa in Amadorja pa s povečanjem prednosti v skupnem seštevku pred glavnimi favoriti.
“Vodstvo je bolje braniti z napadom kot z obrambo. Rožnato majica ti očitno da dodatno energijo, najprej sem želel le držati Amadorja, od katerega sem pričakoval napad, nato pa sem začutil moč in poskušal zmagati etapo. V hribih, ki se bližajo, bo težko držati najboljše, zato sem si rekel, poskušaj dobiti bonifikacijske sekunde, vsaka bo prišla še kako prav. Etape nisem dobil, toda tudi s tretjim mestom sem zadovoljen. Res je, da sem izgubil dve sekundi proti Amadorju, ki je v begu kar presenetljivo pomagal, a sem jih hkrati pridobil kar nekaj pred preostalimi favoriti,” je po etapi dejal nosilec rožnate majice Jungels.
Podobno je med etapo razmišljal tudi Ulissi, ki v sprintu večje skupine ne bi imel možnosti, tako pa je s pomočjo kolegov, pri katerih je v svoji izjavi med drugimi izpostavil Slovenca Mateja Mohoriča, napadel in pri tem napadu stoodstotno uspel, saj je v sprintu pa nato ugnal oba soubežnika in v skupnem seštevku zavihtel med prvo deseterico.
“Na Giro sem prišel po etapno zmago, zdaj imam že dve. Pohvaliti moram ekipo, vsa je bila na visoki ravni, še Sacha Modolo je pomagal nadzorovati položaj, na vzponu pa sta zame največ naredila Matej Mohorič in Valerio Conti. Cela ekipa je bila fantastična, greh bi bil, če tega ne bi priznal. Vsi smo garali, vsi smo bili na koncu izmučeni, a za to tudi nagrajeni. V sprintu sem se bal Amadorja, a tudi on je imel enake težave z utrujenostjo kot jaz. Koristilo mi je poznavanje terena,” je menil Ulissi, ki je zabeležil 21. zmago v karieri, kar 17 jih je dosegel v domovini, z dvema pa na drugem mestu sledi Slovenija, kjer je leta 2011 dobil tretjo etapo s ciljem na Golteh, kar mu je prineslo tudi skupno zmago. Poleg Italije in Slovenije je Ulissi zmagal le še na Poljskem in v Avstraliji. Leta 2015 je bil za nekaj časa suspendiral zaradi dopinga.
Od Slovencev je bil tokrat najboljši Grega Bole, ki prihaja k sebi, z zaostankom minute in 32 sekund je zasedel 37. mesto, Primož Roglič je na 72., mestu zaostal pet minut in osem sekund, Mohorič je bil z zaostankom šest minut in 42 sekund 79., pri repu pa je etapo končal Luka Mezgec, do konca je ostal zvest kapetanu Calebu Ewanu, oba sta namreč zaostala 17 minut in 45 sekund.
Foto: Šport TV
