Veliki Žuti za konec večne tendence sprememb

NK Olimpija Ljubljana je reprezentančni premor izkoristil za menjavo na mestu glavnega trenerja prvega moštva. Dino Skender je svoj drugi mandat na klopi zaključil po 17 tekmah, zamenjal pa ga je Robert Prosinečki, ki se je po dvajsetih letih vrnil pod okrilje ljubljanskega Zmaja.

Olimpija na zadnjih treh prvenstvenih tekmah ni zmagala, dvakrat zaporedoma je izgubila proti Muri in Celju ter nazadnje zabeležila neodločen izid na domači tekmi z Domžalami. Štiri točke zaostanka za drugo uvrščenim Koprom in sedem točk minusa v primerjavi z vodilnim Mariborom je bilo preveč, da bi nova uprava kluba še zaupala 38-letnemu Osiječanu, ki je na 17 tekmah v svojem drugem obdobju na zeleno-beli klopi zbral sedem zmag, pet remijev in pet porazov. Rezultati so bili premalo konstantni, igra ni zadovoljevala prav nikogar v sicer zelo izbirčni ljubljanski nogometni javnosti.

Olimpija na tretjem mestu lestvice Prve lige v našem glavnem mestu ne zanima nikogar, še manj privlačna pa je igra na rezultat, katere pristaš je bil Dino Skender. Nekaj časa se je zdelo, da bo cilj lahko posvečeval sredstva in bo Olimpija z neprivlačnimi zmagami držala korak z vodilnima kluboma, toda ni trajalo dolgo. Rezultati so začeli izostajati, zato je vse bolj v oči bodla igra brez repa in glave. Resda Olimpija ne premore moštva, ki ga je Skender prevzel na začetku svojega prvega udejstvovanja v Sloveniji v zaključku sezone 2019/20, a tudi z obstoječim kadrom bi bilo mogoče igrati veliko bolje.

Dejstvo je tudi, da je v Zmajevem gnezdu v zimskem premoru vnovič prišlo do številnih sprememb v igralskem kadru in strokovnem vodstvu, a vse je bilo sestavljeno po okusu novih vodilnih v klubu, ki so na glas podprli nekoč najmlajšega trenerja v prvi hrvaški nogometni ligi. Govorilo se je, da je Dino Skender izbira za dolgoročni projekt. Dodatno stabilnost je obetala prisotnost trenerjevega brata Marina na mestu tehničnega direktorja, a vse našteto ne pomaga, če ni pričakovanih rezultatov. S podobnim pritiskom se bo zelo hitro lahko srečal tudi novi trener šestkratnih prvakov Slovenije.

Danes 53-letni Robert Prosinečki, ki je trener Olimpije postal pred dvema dnevoma, je podpisal pogodbo do izteka sezone 2023/24. V trenerski vlogi je bil nazadnje leta 2020 pri turškem Denizlisporju, ki pa ga je vodil le na devetih tekmah. V Turčiji je bil v dveh obdobjih trener Kayserisporja (2020, 2012-2014), vmes pa je opravljal selektorsko delo pri Azerbajdžanu (2014-2017) ter Bosni in Hercegovini (2018-2019). Slednjo je popeljal v dodatne kvalifikacije za Euro 2020. Med letoma 2010 in 2012 je vodil Crveno zvezdo, s katero je osvojil naslov srbskega pokalnega prvaka v sezoni 2011/12.

Trenersko pot je začel kot pomočnik pri NK Zagreb in v izbrani vrsti Hrvaške ob Slavenu Biliću. Leta 2008 je Hrvaška nesrečno izpadla v četrtfinalu EP. Igralska kariera je bila še veliko bolj bleščeča. Leta 1987 je Prosinečki v Čilu osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka z Jugoslavijo. Zadel je na dveh mundialih, leta 1990 za Jugoslavijo in leta 1998 za Hrvaško, s katero je bil tretji na svetu. S Crveno zvezdo je leta 1991 postal evropski prvak, igral v Španiji za Real Madrid, Oviedo, Barcelono in Sevillo, sledila je vrnitev domov k Dinamu in Hrvatskemu Dragovoljcu, nato pa vnovičen odhod na tuje.

Najprej v Belgijo k Standard Liegu, potem v Anglijo k Portsmouthu in v sezoni 2002/03 še v ljubljansko Olimpijo, za katero je odigral 27 tekem in dosegel štiri zadetke ter osvojil pokalno tekmovanje. Zadnji klub v igralski karieri je bil NK Zagreb, pri katerem je kasneje odkril Senijada Ibričića. Za Jugoslavijo je odigral 15 tekem in dosegel štiri zadetke, za Hrvaško pa 49 tekem in 10 zadetkov. Vse našteto potrjuje, da je novi trener Olimpije velika osebnost. O tem znajo precej povedati tudi tisti, ki so z njim skozi leta sodelovali. Zmaji so v vsakem primeru dobili veliko avtoriteto v strokovnem vodstvu.

Avtoriteta v nogometnem svetu običajno izhaja iz znanja in pravega odnosa. Prosinečkemu ne primanjkuje ne enega ne drugega, zato bi moralo vodstvo zeleno-belega kluba po vseh parametrih dolgoročno zaupati novemu trenerju. Slednji seveda nima čarobne paličice, da bi čez noč sestavil igro, ki bi za posledico imela zmagovalno serijo. Vsekakor pa ima karizmo, izkušnje in znanje, ki bi Olimpiji na dolgi rok lahko prinesle ogromno dobrega. Veliki Žuti je več kot primeren človek za to, da konča neslavno tendenco prepogostega menjavanja trenerjev pri Olimpiji v zadnjem obdobju.

Foto: NK Olimpija Ljubljana