Wings for Life World Run: Pridite, pa ne samo tekmovati, ampak se tudi udeležiti tega lepega in čustvenega dogodka

Še manj kot mesec dni je do letošnjega dobrodelnega globalnega tekaškega dogodka Wings for Life World Run. Eden od sedmih uradnih tekov bo ponovno tudi v Ljubljani, udeleženci pa bodo 4. maja po vsem svetu istočasno tekli že dvanajstič. Med udeleženci je vedno več tudi tekmovalcev na vozičkih, ki radi prihajajo zato, ker gre na tem dogodku za njih, pa tudi zato, ker je ta dogodek s svojim konceptom odlična zabava in druženje.

Dobre volje in širokih nasmehov res nikoli ne manjka. Wings for Life World Run je tekaško tekmovanje z jasnim sporočilom in namenom: “Tečemo za tiste, ki tega ne morejo.” Namenjen je prav vsem, ne le resnim tekačem. Vsako leto se ga udeležijo tako tisti, ki startajo na zmago, kot tisti, ki tečejo le občasno ali morda celo le na tem teku. Koncept tekmovanja je namreč tak, da ne glede na pripravljenost vsak udeleženec pride do cilja… No, pravzaprav cilj pride do udeležencev. Ko ciljna črta lovi tekmovalce. Tekači po vsem svetu startajo istočasno in kmalu jim začnejo do potankosti usklajeno sledit zasledovalna vozila. Ta so opremljena z najsodobnejšo satelitsko tehnologijo in ves čas povezana s kontrolnim centrom v Avstriji.

Njihova hitrost se skozi čas teka postopno zvišuje. Začnejo s 14 kilometri na uro, po dveh urah vozijo s hitrostjo 18 kilometrov na uro, nato pa še nekoliko pospešijo in po štirih urah že vozijo s hitrostjo 30kilometrov na uro. Pri tej hitrosti vztrajajo dokler ni ujet zadnji tekmovalec na njihovi trasi. Ko tekmovalca zasledovalno vozilo ujame, je tek zaključil, njegov rezultat pa predstavlja pretečena razdalja. Tekmovalci na vozičkih tekmujejo istočasno z vsemi, pogoj je le, da uporabljajo običajen vsakodnevni voziček, ne tekmovalnega.

Lani je bil v Sloveniji med njimi najboljši Matej Arh, ki je nastop zaključil pri 35,7kilometrih. Skupno je to pomenilo odlično 45. mesto med vsemi tekmovalci v Sloveniji in 964. globalno med moškimi. Na slovenski trasi sta bila sicer najboljša Slovenec Domen Hafner s 60,4 kilometri in Poljakinja Patrycja Talars 47,7 kilometri. Globalno sta zmagala Japonec Tomoya Watanabe s 70,1 kilometri in Poljakinja Dominika Stelmach s 55 kilometri. Tekla sta na Japonskem in na Poljskem. Po vsem svetu je bilo lani skupaj vplačanih 265.818 startnin od tega v Sloveniji 3.940, skupaj pa je bilo zbranih 8.104.499 dobrodelnih evrov.

V enajstih letih tekmovanja je bilo na ta način skupaj zbranih že 51,9miljonov evrov. Posebnost tega dobrodelnega dogodka je tudi to, da se v dobrodelni sklad steče prav 100%vseh vplačanih startnin, strošek izvedbe se namreč krije s povsem ločenega vira.

VIDEO: Zgodba Elvisa Miheliča 

Ne le športna, tudi čustvena izkušnja
“Vsakič mi gredo kar dlake pokonci, ko vidim koliko ljudi je pripravljenih teči in prispevati za nas in za razvoj zdravila za poškodbe hrbtenjače. Ta dogodek zame res ni samo športna izkušnja, ampak tudi zelo čustvena,” pravi 27-letni Elvis Mihalič iz Kozine, ki je na voziček prikovan praktično od rojstva. Rodil se je z odprto hrbtenjačo in poškodovanim živčevjem, zaradi česar nikoli ni mogel hoditi. “Na tem tekmovanju sem do sedaj nastopil trikrat. Tudi zato, ker gre za nas, ki teči ne moremo. Prvič sem dosegel 15 kilometrov, potem 20 in lani 24. Letos se pripravljam na še boljši rezultat.”

Uradna spletna stran z vsemi informacijami in prijavo na dogodek:

https://www.wingsforlifeworldrun.com/sl/

Elvis je športnik po duši. Zdi se, da ga voziček sploh ne ovira. Živi sam, vozi avto, tudi štirikolesnik in kolo, dela. Življenja brez športa si ne predstavlja. Včasih je treniral plavanje, atletiko, košarko, danes se ukvarja s  powerliftingom. Povsod je dosegal in dosega zavidljive rezultate. Pravi tudi, da se mu zdi, da je lažje, če si invalid že od rojstva, saj s tem odraščaš, imaš od malega podporo na vseh področjih in ničesar nisi izgubil. Zato nič ne zavida tistim, ki se jim zgodi nesreča in se morajo s tem sprijazniti in se življenja učiti na novo. Ko pa pomisli, da bi bila njegova poškodba nekoč ozdravljiva, pravi: “Tu bi se jaz moral učiti življenja na novo, ampak že misel, da bi lahko poskusil nekoč hoditi, je vznemirljiva. Je nekaj strahu, pa tudi veselje, adrenalin.”

A Elvis ve, da je pot do zdravila lahko še dolga, zato živi predvsem za danes: “Treba je živeti danes, ker ne vemo kaj bo jutri, vsako sekundo življenja je treba zajeti z veliko žlico, sprejeti vsak trenutek, ki nam je dan in iti v vse s polno močjo. ”Prijave za letošnji tek v Ljubljani so še odprte, Elvis pa nanj vabi prav vse:“Wings for Life World Run bi priporočal vsakemu, ki je zmožen narediti vsaj 1 kilometer, pa tudi vsem športnikom, ki bi ciljali na 15, 20 ali več kilometrov. Vsakemu pravzaprav, ki bi si želel poskusiti in prispevati. Pa ne samo tekmovati, ampak se tudi udeležiti tega lepega in čustvenega dogodka. Vsakemu lahko obljubim, da mu ne bo žal, ker se imamo vedno super in komaj čakamo, da gremo naslednje leto spet.”

Vir: Red Bull Slovenija