Avtor: Nejc Mravlja
2. 5. 2023, 12.36
Če bi Arsenalovi navijaški vojski pred začetkom tekmovalnega obdobja obljubili kandidaturo za naslov prvaka pet krogov pred koncem, bi njen sleherni pripadnik in privrženka mamljivo ponudbo nemudoma podpisal/a. Pa vendar je pred začetkom odločilnega majskega vrtiljaka v igri povsem drugačno čustvo. Artetova zasedba je na najpomembnejši tekmi pomladi v Manchestru popolnoma zatajila in nadaljevala niz izgubljanja prepotrebnih točk v boju za vrh prvenstvene lestvice. Topničarji so bridko spoznali, da so Guardiolovi meščani v zanje najprimernejšem trenutku bržčas usodno pohodili stopalko za plin in bodo storili vse, da bodo še drugo zaporedno leto visoko dvigovali in ponosno razkazovali trofejo z motivi treh levov. Za nameček je City ob tekmi v dobrem minuli vikend z trdo prigarano zmago na obisku pri Fulhamu (2-1) zavzel prvoligaški prestol in zdi se, da jim peti naslov v zadnjih šestih letih ne more več spolzeti med hlastnimi prsti. Rdeče-beli ponos londonskega severa bo vsekakor prežal na vsak najmanjši zdrs sinjemodrih, navzlic manj stanovitni pomladi pa bi Arsenalovo sezono težko označili za neuspešno. Prej nasprotno. Gre za trpko izkušnjo v procesu gradnje lepše prihodnosti.
Nazaj v ligo vseh lig
Še pred nocojšnjim dvobojem z ranjenim Chelseajem je Mikel Arteta, ki prejšnji teden proti novemu staremu premierligaškemu vladarju z igralci ni našel uporabnih rešitev, za svoje moštvo našel bodrilne besede. »V bitki na naslov nimamo več najboljših kart. Na nas je, da si prizadevamo igrati in zmagovati na prihajajočih preizkušnjah. Ostalo je odvisno od Cityja. Sem neizmerno ponosen in dobro vem, kaj so moji varovanci prestali v lovu na Ligo prvakov, kamor smo se uvrstili pet do šest tekem pred koncem pomladi. Gre za uspeh, ki ga topničarji niso doživeli že polno desetletje …« Bistvo se skriva prav v tem: topničarji bodo septembra prvič po sezoni 2015/16 del elitne evropske druščine, med katero bo mlado, energično in nadarjeno zasedbo, ki je v zadnjem letu prejela bogat odmerek pomembnih izkušenj, veselje spremljati v obračunih z najpomembnejšimi celinskimi tekmeci, proti katerim bo brez odvečnega pritiska iskala mednarodno srečo in slavo.
Med jadrnim odraščanjem svojih nogometnih bojevnikov si črnolasi manager v njihovih glavah nenehno prizadeva podirati resnične in namišljene omejitve, da bi moštvo otresel oznake bojazljivega novinca, kar je nazorno ponazorila serija z naslovom All or Nothing (sl. Vse ali nič) pri priljubljenem ponudniku videa na zahtevo. Decembra 2019 je Arteta med razgovorom za sprejem službe naslednika Unaija Emeryja radovedni upravi razkril petdelni načrt o ponovnem vzponu cenjene institucije na vrh otoške žogobrcarske konkurence. Tedaj 37-letni Bask je prevzel stagnirajočo ekipo, nad katero so se na skromnem 13. mestu bohotili temni oblaki. Sredi marca letos je za najvplivnejši ameriški športni medij navrgel, da se topničarji trenutno nahajajo v tretji etapi omenjene vizije in da jo celo prehitevajo, v nadaljevanju pa se je ozrl na opravljeno delo. »Začeti trenersko delo brez prave kilometrine in se takoj soočiti z uspehom, dve pandemični leti, kopica izzivov in dražljajev znotraj in zunaj kluba … Potem veste, da mi s sodelavci ni bilo lahko krmariti, a imam glede na razvoj dogodkov presneto srečo, da sem še danes Arsenalov manager,« je iskrivo dodala bivša Guardiolova desna roka pri Manchester Cityju. “Vselej me je gnal moto, da živim vsak dan, kot da je zadnji. Prepričan sem, da v tem poklicu lahko uspeš le s tako miselnostjo. Na trenerski poti ne zmoreš ubežati stalnemu soočanju z novimi lekcijami, spoznanji in preizkušnjami.”
Najprej osebni, nato še moštveni mejniki?
Na smolo radovednih spremljevalcev dogajanja Arteta ni razkril preostalih dveh faz zamišljenega načrta. Zvedava javnost si bo primorana oprtati poln nahrbtnik potrpežljivosti, da bi odkrila, kaj se skriva za četrto in peto postavko Baskove vizije. Na dobre pol poti je njena največja pridobitev vrnjen ugled klubu, ki je pred vrnitvijo nekdanjega karizmatičnega vezista spominjal na razpuščeno vojsko. 13. marca je na slovesni podelitvi London Football Awards Arsenal pometel s konkurenco. Poveljnik Arteta je postal manager leta, Aaronu Ramsdalu in Bukayu Saki je uspelo pobrati smetano med vratarji in mladimi upi, Martin Ødegaard pa je opravil s tekmeci v konkurenci za najkoristnejšega premierligaškega igralca. Najverjetneje bodo to celo edina priznanja topničarjev v tej sezoni, v kateri so plačali davek neizurjenosti in pomanjkanja sreče v zaključnih bojih Evropske lige, nekaj podobnega se jim od začetka aprila dogaja še v domačem prvenstvu. Toda pozor: zgodba Artetovega Arsenala je šele na začetku, gost sloj prahu pa bi lahko kmalu – hitreje od predvidevanj mnogih – zapustil vitrino z lovorikami.
Foto: AP Photo/Kirsty Wigglesworth via Guliver Images
