Živa Dvoršak: Iz meni ljube tekme v Rušah bom poskušala izvleči čim več

Med 12. in 16. januarjem bo pri nas potekala prva različica prenovljenega ISSF tekmovanja. ISSF Grand Prix 10 metrov puška in pištola bodo organizirali v Rušah. Pred začetkom dogajanja smo poklicali prvo strelko slovenske reprezentance Živo Dvoršak, ki je za nas ekskluzivno spregovorila o dogajanju prihodnji teden.

Živa Dvoršak, pred vami je tekma v Rušah, ki bo organizirana po novem formatu pravil. Kako sprememba le teh vpliva na vaša pričakovanja in s kakšnimi cilji boste nastopili naslednji teden?

“Sama sem pravila že preizkusila lani na finalu svetovnega pokala na Poljskem. Med nami tekmovalci sprememba ni bila sprejeta najbolje, a se je vodstvo ISSF-ja vseeno odločilo, da ta pravila da v širši preizkus. Zdi se mi, da vsi v Ruše odhajamo z mešanimi pričakovanji, kako bo vse skupaj delovalo. Kaj dosti se sicer na to tekmo nisem pripravljala. Skozi leta sem se navadila, da ne glede na situacijo in spreminjanje formatov, to ne vpliva name toliko kot na začetku kariere. Vsekakor se bom preizkušnje lotila kot neke dobre tekme in iz nje poskušala iztržiti čim več:”

Eden od glavnih razlogov za spremembo formata tekmovanja je bila želja, da se šport bolj približa javnosti. Kako pa se vam zdi, da tekmovanje v Rušah vpliva na prepoznavnost strelstva v Sloveniji?

“Tekmovanje v Rušah je že od nekdaj dobro znano in dobro obiskovano. To, da je tam organizirana tekma Velike nagrade, je le dokazatelj, da so sposobni organizirati tekmovanja na visokem nivoju. Nenazadnje so pred leti odlično organizirali tudi evropsko prvenstvo. Za strelce v našem prostoru je šlo vselej za eno pomembnejših tekem pred začetkom glavnega dela sezone. Tudi bližnje reprezentance so redno svoje strelce prijavljale na tekme v Rušah. Prepričana sem, da bo tudi letos vse odlično organizirano. Glede na to, da je lani vse skupaj odpadlo, pa se veselim, da se znova pomerimo na temu meni ljubem terenu.”

V zadnjih letih ste postali obraz slovenskega strelstva in v tem pogledu štafetno palico prevzeli s strani Rajmonda Debevca. Zato morda na podobnih tekmovanjih na domačih tleh čutite kaj več pritiska, ali vam to daje še dodatno motivacijo?

“Obojega je malo. Včasih se tekmovalci ujamemo v nek pritisk in zunanja pričakovanja. Vseeno se z leti učiš to postavljati na stran in iz tega povleči dobro. V smislu, da je to neka dodatna energija. Seveda sem vedno vesela zunanjih podpornikov in čestitk ter pozitivne energije s strani ljudi, ki me res podpirajo. Kljub temu se z leti zavedaš, da tekmuješ zase in motivacijo črpaš iz lastnega dela. Ključno je, da si sam sebi največji tekmec, ki ga vedno želiš premagati.”

Foto: Sportida.com